TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec je dolžan plačati 250,00 EUR sodne takse.

V konkretni kazenski zadevi je (namreč) obsojenec imel možnost izjaviti se o obtožbi in je svoj zagovor tudi podal, prav tako pa je imel tudi zadostno možnost izpodbijati obremenilne izjave in v zvezi z njimi zasliševati njihove avtorje, v trenutku, ko so bile dane. Vse priče so bile namreč že zaslišane v okviru preiskovalnih dejanj in se je tako imel obsojenec možnost izjaviti z njihovo vsebino, vedel pa je tudi, da bodo zaslišane na glavni obravnavi, pa je brez opravičenega razloga obravnavo zapustil. Res je, kot to navaja vložnik v zahtevi, da je oškodovanka sodišču predložila še nekaj fotografij, s čimer je bil obsojenec na obravnavi seznanjen in bi se, kolikor bi želel, o njih tudi izjavil. Sicer pa so fotografije s kraja dejanja bile priloga v spisu že v fazi predkazenskega postopka, kakšnih dokaznih zaključkov pa sodišče s strani oškodovanke na glavni obravnavi predloženih fotografij ni zavzelo. Res je, kot na to nadalje opozarja vložnik v zahtevi, da je obsojenec prava neuka oseba, vendar pa je treba poudariti, da ZKP v primeru sojenja v nenavzočnosti ne dela razlike med obdolženci pravniki in obdolženci, ki te izobrazbe nimajo. Sodišče je sicer dolžno pretehtati, ali je obdolženec glede na svoje osebne lastnosti in zapletenost konkretne zadeve sposoben, da razume potek postopka in vse pravne pouke, ki so mu bili dani, kar je sodišče v konkretni zadevi storilo in očitno presodilo, da je obdolženec povsem normalen in kot tak sposoben razumeti svoj položaj v postopku in pravne pouke. Vložnik pa tudi ne more uspeti s trditvami, da obsojenec ni samovoljno zapustil glavne obravnave temveč zaradi „slabega zdravstvenega stanja“ (hipertenzija). Pravilno sta sodišči ocenili, da gre le za pavšalna zatrjevanja o zdravstvenih težavah, pri čemer obsojenec niti na glavni obravnavi, niti v pritožbi ni predložil ustrezne zdravstvene dokumentacije, ki bi potrjevala njegovo nesposobnost za nadaljnje sodelovanje na glavni obravnavi. Kakršnihkoli slabosti pri obsojencu pa sodišče tudi ni zaznalo v času, ko je sam podajal zagovor in ko je spremljal zagovor oškodovanke, kar bi eventualno narekovalo izvajanje dokazov s strani sodišča v tej smeri tudi po uradni dolžnosti.