TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbe se zavrnejo in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Čeprav se je drugotoženka na odbitno franšizo sklicevala že v odgovoru na tožbo (in v tej zvezi na Splošne pogoje za zavarovanje odgovornosti), tožniki temu (do sedaj) niso (konkretno) ugovarjali. Za opravo valorizacije pred pravdo že delno izplačanega zneska odškodnine sodišče ne potrebuje nobenega „substanciranega“ predloga stranke (in še manj z njene strani izdelan obračun). Podlago valorizacije predstavlja drugi odstavek 168. člena OZ, v skladu s katerim se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe. Valorizacijo delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha.

Zmotno je prvotoženkino prepričanje, da mora zaradi odbitne franšize dogovorjene v „korist“ drugotoženke namesto slednje nositi škodo (plačati odškodnino), ki je sicer ne bi. V tem delu ne gre za „prevaljeno“, ampak njeno lastno obveznost, ki bi jo, če ne bi bila v „korist“ drugotoženke dogovorjena odbitna franšiza, nosila solidarno z njo, tako pa jo mora (prvotoženka) sama.