TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožbe oškodovanca kot tožilca B. B. se izpodbijana sodba glede dejanja pod točko I/2 izreka po uradni dolžnosti razveljavi in obtožni predlog oškodovanca kot tožilca B. B. z dne 24. 5. 2019 zoper obdolženo A. A., da je:

A. A. je ponaredila listine, ki jih je predložila Okrožnemu državnemu tožilstvu v Slovenj Gradcu v postopku št. Kt 20357/2018, na tak način, da je napravila več krivih listin - posojilnih pogodb, med sabo - A. A. in B. B., pri tem pa je kot posojilodajalec pogodbo podpisala sama, za posojilojemalca, B. B. pa je ponaredila njegov podpis in sicer:

- posojilno pogodbo z dne 31. 3. 2016

- posojilno pogodbo z dne 31. 7. 2016

- posojilno pogodbo z dne 30. 9. 2016

- posojilno pogodbo z dne 30. 11. 2016

- posojilno pogodbo z dne 31. 12. 2016

- posojilno pogodbo z dne 30. 10. 2017

in je te ponarejene pogodbe uporabila kot dokaz pri Okrožnem državnem tožilstvu v Slovenj Gradcu, ki je kazensko ovadbo Policijske postaje Dravograd v zvezi s pod točko I. očitanimi kaznivimi dejanji zavrglo, ker je štelo, da je A. A. dokazala, da B. B. dolguje navedene zneske njej in ne obratno. Okrožno državno tožilstvo je namreč osumljeno A. A. v postopku št. Kt 20357/2018 pozvalo k podaji izjave, ob kateri je priložila tudi obsežno listinsko dokumentacijo, prej naštete ponarejene posojilne pogodbe in s tem izkazala, da naj bi ona B. B. (in ne on njej) sama posodila zneske v skupnem znesku 13.193,97 EUR, zaradi česar je Okrožno državno tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo, ker ni podan utemeljen sum, da je osumljenka storila naznanjeno kaznivo dejanje.

A. A. je napravila krivo listino z namenom, da bi se taka listina uporabila kot prava in sicer za potrebe pravdnega postopka P 99/2018 pri Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu je v imenu družbe E. d.o.o., R. izdelala pogodbo o poslovnem sodelovanju št. 15/2014, med družbo E. d.o.o. in B. B., z dne 1. 10. 2014. Podpis B. B. na citirani pogodbi o poslovnem sodelovanju z dne 1. 10. 2014 je ponarejen, take pogodbe B. B. nikoli ni podpisal z družbo E. d.o.o.. B. B. nikoli ni podpisoval kakšne pogodbe o poslovnem sodelovanju z družbo E. d.o.o. in tudi nikoli ni naročil storitev, kot so opredeljene v navedeni pogodbi. Da je pogodbo ponaredila A. A. je potrebno ugotoviti na podlagi sledečih dejstev. B. B. je namreč na pogodbi označen z imenom B. B. B. To ime B. B. uporablja šele od 23. 10. 2017, pogodba o poslovnem sodelovanju št.: 15/2014 pa je bila „sklenjena“ 1. 10. 2014, torej pred 23. 10. 2017, ko B. B. nikoli in nikdar ni uporabljal imena B. B. B. Ta dejstva so razvidna iz njegovih takrat veljavnih dokumentov: potnega lista, osebne izkaznice, plačilne kartice pri Deželni banki Slovenije, vozniškega dovoljenja, prometnega dovoljenja za njegovo osebno vozilo. Da gre za ponaredek je možno ugotoviti tudi iz zgodovinskega zapisa iz sodnega registra za podjetje M. d.o.o., namreč od 1. 2. 1990, od ustanovitve, pa vse do 23. 10. 2017 je bil družbenik te družbe B. B., nato pa je 24. 10. 2017 nastopila uskladitev s CRP, ko je B. B. začel uporabljati še dodatno ime B. B. B.,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje ponarejanje listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika,

po 1. točki prvega odstavka 352. člena Zakona o kazenskem postopku zavrže.

II. Pritožba oškodovanca kot tožilca B. B. se zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenih delih, to je glede dejanja pod točko I/1 izreka izpodbijane sodbe, odločb o premoženjskopravnem zahtevku in stroških kazenskega postopka, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Oškodovanec kot tožilec B. B. je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, in sicer sodno takso v višini 100,00 EUR ter potrebne izdatke obdolženke in potrebne izdatke in nagrado njenih zagovornikov, ki so nastali na pritožbeni stopnji.

V skladu z načelom akuzatornosti, določenim v 19. členu ZKP se lahko kazenski postopek uvede le na zahtevo upravičenega tožilca. Tako lahko obtožni akt vloži le upravičeni tožilec. Če se na glavni obravnavi ugotovi, da ni obtožbe upravičenega tožilca, mora sodišče obtožnico po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP zavreči. Navedena določba se upoštevaje 429. člen ZKP uporablja tudi v skrajšanem kazenskem postopku.

Oškodovanec kot tožilec ne more začeti pregona, če kaznivo dejanje sploh ni bilo prijavljeno državnemu tožilcu ali če državni tožilec o ovadbi še ni odločil, temveč lahko prevzame kazenski pregon samo zoper tistega osumljenca in glede tistega kaznivega dejanja, za katero je državni tožilec zavrgel ovadbo oziroma odstopil od pregona.