TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornice obdolžene A. A. se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženo A. A., stanujočo L., na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je drugega naznanila, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav je vedela, da ga ni storil, s tem, da je dne 27. 2. 2011 ob 19.00 uri policistu Policijske postaje Ljubljana Bežigrad N. S. na zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe naznanila, da je T. A. istega dne okoli 18.30 ure na L. s sprednjim levim kolesom osebnega avtomobila Jeep Cherokee namenoma zapeljal čez nart njene desne noge, zaradi česar je utrpela udarnino stopala desno, kar je lahka telesna poškodba,

s čimer naj bi storila kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 283. člena KZ-1.

II. Na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZKP se oškodovanca T. A. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženke bremenijo proračun.

Za obstoj kaznivega dejanja krive ovadbe po 1. odstavku 283. člena KZ-1 oziroma dokazanost direktnega naklepa je ključno, ali je obdolženki mogoče na ravni gotovosti očitati, da je oškodovanca prijavila za dogodek, ki se sploh ni zgodil, pri čemer ni odločilno, če obdolženka potek in intenzivnost dogajanja opisuje subjektivno ter tendenciozno. Brez pomena je, ali je do nastalih poškodb prišlo natančno na način, kot ga opisuje obdolženka vse dokler ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da je poškodbe utrpela prav v naznanjenem (resničnem) dogodku.