TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni:

1) v I. točki izreka delno tako, da se ugotovi,

a) da obstoji terjatev tožnice do toženke v znesku 2.076,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 283,04 EUR od 26. 5. 2019 do plačila, od zneska 1.793,39 EUR pa od 31. 5. 2019 do plačila in

b) da terjatev tožnice proti toženki v znesku 558,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2019 do plačila ne obstoji.

2) v IV. točki izreka tako,

a) da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 558,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2019 do plačila in

b) da se zaradi pobotanja terjatve iz 1 a) točke izreka in terjatve iz pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani X Pg 202/2019 z dne 31. 3. 2019 v višini 312,02 EUR s pripadki v skupnem znesku 315,02 EUR, zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 283,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 5. 2019 do plačila in za znesek 31,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2019 do plačila;

3) v III. točki izreka tako, da mora toženka po pobotanju plačati tožnici 1.761,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2019 do plačila;

4) v V. točki izreka tako, da mora toženka povrniti tožnici njene pravdne stroške v znesku 365,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 7. 2021 do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se prvostopenjska sodba potrdi:

1) v nespremenjeni I. točki izreka glede obstoja terjatve v znesku 283,04 EUR s pripadki in terjatve v znesku 1.793,39 EUR s pripadki,

2) v II. točki izreka in

3) v nespremenjeni III. točki izreka glede odločitve o plačilu zneska 1.761,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 5. 2019 do plačila .

III. Tožnica mora v osmih dneh od prejema te sodbe povrniti toženki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

IV. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Izraz nesklepčnost tožbe ZPP omenja le enkrat in sicer v tretjem odstavku 318. člena tega zakona. Tožba je po temelju nesklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožnika, torej iz dejstev, ki jih navede v tožbi in ostalih vlogah v prid predlogu, naj sodišče ugodi njegovemu tožbenemu zahtevku, ne izhaja, da je ta po zakonu utemeljen. Po višini pa je nesklepčna takrat, kadar v tožbenih navedbah ni pojasnjeno, zakaj je utemeljen ravno vtoževani znesek. Tožbeni zahtevek mora biti tudi določen. Če ta ni določen, je tožba nepopolna (prvi odstavek 180. člena ZPP). V takem primeru jo mora sodišče skladno z določili iz 108. člena ZPP vrniti tožnici v popravek. Če pa je ta sicer določen, v tožbenih navedbah pa ni pojasnjeno, zakaj je utemeljen ravno tisti znesek, plačilo katerega tožnik zahteva, pa je tožba po višini nesklepčna.

Le v primeru, če je tožba sklepčna po temelju in po višini, je sodišče skladno z določili ZPP zavezano izvajati dokaze. Če ni sklepčna (ob predpostavki, da gre za neodpravljivo nesklepčnost), mora sodišče tožbeni zahtevek brez izvajanja dokazov zavrniti.

Vprašanje sklepčnosti tožbe je materialno pravno vprašanje, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Iz tega razloga se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z vprašanjem ali je tožba sploh sklepčna. Pritožbeno stališče, da to lahko stori le na ugovor toženke, pa je glede na navedeno pravno zmotno.