TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka (odločitev o stroških) spremeni tako, da se znesek 5.065,23 EUR nadomesti z zneskom 4.262,73 EUR.

V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi.

II. Pritožniki in tožeča stranka nosijo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Eden od ključnih ciljev instituta spremembe tožbe je doseči dokončno ureditev spornega razmerja, s čimer pa se (zaradi preprečevanja vlaganja novih tožb/sprožitve novih postopkov) uresničuje tudi načelo ekonomičnosti. Res je tožeča stranka v vlogi z dne 12. 1. 2017, v kateri je tožbo spremenila, hkrati predlagala postavitev izvedenca geodetske stroke, ki je bil kasneje angažiran, a okoliščina, da se je zaradi tega postopek ustrezno podaljšal, ne pretehta okoliščine, da je vse to sodišču prve stopnje (in sicer tudi ob upoštevanju do tedaj že zbranega procesnega gradiva) omogočilo, da je sporno razmerje (dokončno) uredilo.

Ker pritožniki ne zatrjujejo, da toženi etažni lastniki, ki naj bi med postopkom svoje posamezne dele (stanovanja) odsvojili, niso bili lastniki stanovanj (posameznih delov), izjema iz prvega odstavka 190. člena ZPP v predmetni zadevi ne pride v poštev.

Solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih se določi ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine, s pomočjo izvedenca geodetske stroke, ki izdela elaborat za evidetniranje sprememb v katastru stavb.

Okoliščina, da je predmetna pravda povezana z vprašanjem narave posameznih delov stavbe, ne spremeni dejstva, da gre hkrati za lastninskopravni spor, v katerem tožeča stranka glede spornih prostorov zatrjuje, da gre za posamične dele, in na njih z ugotovitveno tožbo uveljavlja svojo (izključno) lastninsko pravico.

Občina je na podlagi določb Zakona o zavodih dne 1. 4. 1991 postala lastnica spornih delov (prostorov).