TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba v izpodbijanem delu tako spremeni, da se dosojeni znesek odškodnine za premoženjsko škodo iz 1. točke izreka zniža na 41.656,00 EUR, tožnikoma pa se v okviru pravdnih stroškov prizna znesek 2.840,00 EUR, tako da se izrek v celoti glasi:

"I. Prva tožena stranka je dolžna nerazdelno z drugo toženo stranko v roku 15 dni tožnikoma plačati odškodnino za premoženjsko škodo v znesku 41.656,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2008 dalje do plačila.

II. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožnikov do druge tožene stranke (nerazdelno s terjatvijo prve tožene stranke do zneska 41.656,00 EUR) na plačilo odškodnine za premoženjsko škodo v znesku 48.090,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2008 dalje do plačila.

III. V presežku se tožbeni zahtevek zavrne.

IV. Prva in druga tožena stranka sta dolžni v roku 15 dni nerazdelno tožnikoma povrniti pravdne stroške postopka na prvi stopnji v višini 18.950,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

V. Tožnika sta dolžna povrniti prvi toženi stranki pravdne stroške v višini 1.929,65 EUR v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo.

VI. Tožnika sta dolžna povrniti drugi toženi stranki pravdne stroške v višini 924,31 EUR v roku 15 dni, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo."

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in v nespremenjenem ter izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča in prva tožena stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka je dolžna v 15. dneh drugi toženi stranki povrniti 179,41 EUR stroškov postopka na drugi stopnji, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju dejstva, da sta tožnika že ob vložitvi tožbe zahtevala odškodnino tudi zaradi manjvrednosti njune nepremičnine, ki sta jo po prejemu izvedeniškega mnenja le zneskovno prilagodila, ugovor zastaranja povišanega dela zahtevka pravilno zavrnilo.

Izvedenec je na naroku pojasnil, da glede metodologije za določanje manjvrednosti nepremičnine v strokovni literaturi ni kakšnih posebnih napotkov, z izjemo, da je oceno treba znati razložiti.

Tožnika odločitev o nepriznanju stroškov pred pravdo angažiranega izvedenca utemeljeno grajata, saj gre za izjemno zahteven pravdni postopek, kjer sta bila prisiljena angažirati izvedenca že zato, da je bilo sploh mogoče ugotoviti vzroke, zaradi katerih je prišlo do nastanka škode, ter odgovorne osebe, pa tudi za oceno stroškov sanacije in višino nastale škode. V takšnem primeru sodna praksa predpravdni strošek izvedeniškega mnenja priznava kot za pravdo potreben strošek skladno s prvim odstavkom 151. v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP.