TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Dopolnitev pritožbe se zavrže.

II. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

III. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Nikakor ne drži (že v postopku na prvi stopnji in tudi v pritožbi večkrat ponovljena) tožničina trditev, da to, da je s toženko sklenila Pogodbo in z njo uredila vse oblike plačil za odvetniške storitve (tako plačilo za svetovanje kot plačilo za zastopanje pred sodišči in plačilo nagrade "za uspeh"), že samo po sebi dokazuje, da pri tem nista bila kršena niti tretji odstavek 18. člena OT2003 niti tretji odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu.

To, da je pritožnica kot podlago za izstavitev računa za opravljene storitve, ki jih je "vrednotila" po OT, navedla Pogodbo, še ne pomeni, da je tako zaračunano mogoče kumulirati s plačilom 10% nagrade za uspešno delo po tem, ko je bila sklenjena sodna poravnava. Bistveno za odločitev v tej zadevi je, da ZOdv v tretjem odstavku 17. člena prepoveduje kumuliranje plačila nagrade glede na uspeh (Pactum de quota litis) s katerokoli drugo metodo zaračunavanja. Po oceni višjega sodišča je le tako mogoče razumeti navedeno zakonsko določilo, ki pravi, da se odvetnik v premoženjskopravnih zadevah lahko dogovori s stranko za plačilo tako, da namesto plačila po odvetniški tarifi prejme kot nagrado največ 15 odstotni delež od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki.