Nalaganje dokumenta...

Program priprave državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 45-1929/2006, stran 4848 DATUM OBJAVE: 28.4.2006

VELJAVNOST: od 28.4.2006 do 30.12.2021 / UPORABA: od 28.4.2006 do 30.12.2021

RS 45-1929/2006

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 14.2.2026 je:

ČISTOPIS
NEAKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 31.12.2021

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2

fwd

1929. Program priprave državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za gospodarstvo

P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor

I. OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA ZA PRIPRAVO DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

Dravske elektrarne Maribor nameravajo na hribovju Kozjaka zgraditi črpalno elektrarno, ki bo delovala v okviru verige HE na Dravi. Sedanja izraba Drave predstavlja verigo osmih elektrarn od Dravograda do Ormoža. Načrtovana črpalna hidroelektrarna je tako tehnično smiselno nadaljevanje energetske izrabe te reke v okvirih podeljene koncesije.

Minister za gospodarstvo je z dopisom št. 360-37/2005-7 z dne 24. 11. 2005 dal pobudo za začetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE-RTP Maribor (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Pobuda je obrazložena in dokumentirana z gradivom »ČHE na reki Dravi, Gradivo za utemeljitev predloga za pripravo DLN za ČHE na reki Dravi, izdelal URBIS d. o. o., Maribor, št. projekta 240-po3/03, septembra 2004« in je utemeljena v:

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03, 68/05),

Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04),

koncesijski pogodbi za energetsko izrabo Drave, ki je bila sklenjena na podlagi Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 26/03, 101/03, 88/04 in 118/05) in Odločbe o določitvi koncesionarja (odločba Vlade RS, št. 329-03/2001-11 z dne 3. 4. 2003).

II. PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA TER OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je črpalna hidroelektrarna na Dravi (v nadaljnjem besedilu: ČHE) in daljnovodna povezava od ČHE do razdelilno transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) Maribor. Lokacija strojnice ČHE je predvidena ob obstoječem bazenu HE na Dravi, ki bo prevzel tudi vlogo spodnje akumulacije. Zgornji akumulacijski bazen bo na Kozjaku.

V tehnoloških študijah, ki so primerjale devet možnih lokacij na Pohorju in Kozjaku, vse pa so kot spodnji akumulacijski bazen uporabile štiri obstoječe bazene Dravskih elektrarn, se je ob izločanju tehnično neprimernih izkazala sprejemljiva lokacija za akumulacijski bazen Kolarjev vrh in lokacija strojnice ob bazenu HE Fala.

Za lokacijo Kolarjev vrh so bile izdelane idejne zasnove možnih različic:

zgornji akumulacijski bazen v dveh velikostih in z različno zasedbo prostora,

nadzemna zgradba strojnice ČHE v dveh različicah na različnih mikrolokacijah (glavnina strojnice je podzemne izvedbe),

tlačni cevovod, v celoti podzemen,

možnost več instalacij agregatov v podzemni strojnici elektrarne.

Izvedena bo tudi nujna 400 kV-daljnovodna povezava strojnice ČHE z RTP Maribor. Trasa daljnovodnega priključka se bo iskala v dveh smereh:

severni koridor prek Kozjaka in ob trasi 400 kV-daljnovoda Kainachtal-RTP Maribor (približno 29 km) ali

južni koridor po dolini Drave do RTP Pekre in RTP Maribor po obstoječem 110 kV-koridorju (približno 24 km).

Predlagana ureditev zajema območja naslednjih občin: Mestna občina Maribor, Selnica ob Dravi, Pesnica, Duplek, Hoče–Slivnica in Ruše (v nadaljnjem besedilu: občine, ki jih to zadeva). Občine Kungota, Miklavž in Lovrenc na Pohorju pa so v neposredni bližini variantnih potekov daljnovoda in jih lahko to zadeva ob premikih trase zaradi optimizacije.

Dne 6. 2. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Na podlagi priporočil s prostorske konference se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta preuči:

vpliv načrtovanega posega na gospodarjenje z divjadjo,

vpliv na turizem in možnosti nove turistične rabe na območju načrtovane naložbe,

možnost umeščanja daljnovodne povezave v že obstoječe koridorje,

možnost umeščanja daljnovoda v manj naseljena območja kot pomembno merilo.

III. NOSILCI NALOG IN NJIHOVE OBVEZNOSTI PRI FINANCIRANJU PRIPRAVE DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.

Naročnik vseh strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta ter investitor so Dravske elektrarne Maribor, d. o. o., Obrežna ulica 170, 2000 Maribor (v nadaljnjem besedilu: naročnik), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz točk VI.1 in VI.2 tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, geodetskega načrta, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje in državnega lokacijskega načrta.

Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga naročnik izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

IV. NOSILCI UREJANJA PROSTORA, KI BODO SODELOVALI PRI PRIPRAVI DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah v zvezi z urejanjem prostora.

IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave konkretnega državnega lokacijskega načrta sodelujejo s predložitvijo smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora in mnenj o predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Urad glavnega inšpektorja,

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,

Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,

Ministrstvo za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje varstva okolja,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – področje upravljanja voda,

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,

10.

Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,

11.

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,

12.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,

13.

Zavod za ribištvo Slovenije,

14.

Zavod za gozdove Slovenije,

15.

DARS, d. d., Celje,

16.

ELES, d. o. o., Ljubljana,

17.

Elektro Maribor, d. d., Maribor,

18.

Geoplin plinovodi, d. o. o., Ljubljana,

19.

Mestna občina Maribor in njene javne gospodarske službe v delih, v katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

20.

Občina Selnica ob Dravi in njene javne gospodarske službe v delih, v katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

21.

Občina Pesnica in njene javne gospodarske službe v delih, v katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

22.

Občina Duplek in njene javne gospodarske službe v delih, v katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

23.

Občina Hoče - Slivnica in njene javne gospodarske službe v delih, v katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,

24.

Občina Ruše in njene javne gospodarske službe v delih, v katerih so upravljavci komunalne in druge infrastrukture.