TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Ker ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ), mora predlog za izdajo začasne odredbe vsebovati dejanje, ki se dolžniku nalaga, in sredstvo izvršbe, s katerim se bo začasna odredba realizirala. ZIZ razlikuje sredstva izvršbe glede na to, ali upnik uveljavlja denarno ali nedenarno terjatev. Pri nedenarnih terjatvah so sredstva izvršbe določena z vrsto in vsebino nedenarne terjatve, ki jo upnik uveljavlja. Prvi odstavek 226. člena ZIZ določa, da če mora dolžnik storiti nekaj, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu sodišče s sklepom o izvršbi določi primeren rok za izpolnitev obveznosti (tako imenovano nenadomestno dejanje) in mu izreče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti (drugi odstavek 226. člena ZIZ).

V obravnavani zadevi je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja tako, da ji tožena stranka izroči ključe nove ključavnice novih vhodnih vrat stanovanja. Izročitev ključev predstavlja nenadomestno dejanje, ki ga lahko opravi zgolj dolžnica, to je tožena stranka. V primeru takšne začasne odredbe pa mora sklep o začasni odredbi vsebovati tudi določilo o denarni kazni za primer njene kršitve (drugi odstavek 226. člena ZIZ).

Če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen in ne nepopoln, zato takšnega predloga ni potrebno stranki vračati v dopolnitev oziroma popravo, kot to zmotno meni pritožnica.