TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani stroškovni odločitvi (III. in IV. točka izreka) spremeni, tako da se ta po novem glasi:

III. Prvo tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.664,89 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

IV. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke do drugo tožene stranke iz naslova stroškov pravdnega postopka v višini 642,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za njeno izpolnitev dalje.

Drugo tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 916,54 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

V presežku se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani stroškovni odločitvi potrdi.

II. Pritožba prvo tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (I. in II. točka izreka) potrdi.

III. Pravdne stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Za odločitev, katere stroške je potrebno prijaviti v stečajnem postopku, je odločilen trenutek nastanka pravdnih stroškov in ne šele nastanek terjatve za njihovo povračilo, upnik pa mora te stroške v stečajnem postopku prijaviti kot pogojno terjatev. Ta se v stečajnem postopku poplača po pravilih ZFPPIPP o plačilu terjatev iz stečajne mase in ne kot strošek stečajnega postopka. Zato sodišče v pravdnem postopku, ki se je po prekinitvi nadaljeval, teh stroškov stečajnemu dolžniku ne naloži v plačilo z dajatvenim sklepom, temveč s sklepom le ugotovi obstoj terjatve iz tega naslova (četrti odstavek 301. člen ZFPPIPP).