TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka.

V zvezi s presojo objektivne identitete med prekrškom po 171. členu Carinskega zakona (CZ) in kaznivim dejanjem po 254. členu Kazenskega zakonika (KZ) je potrebno poudariti, da je iz samega naslova 171. člena CZ razvidno, da je ta urejal odgovornost nedobrovernih posestnikov oziroma imetnikov predmetov prekrškov. Bistvo tega prekrška je bilo razpolaganje z blagom, za katerega je storilec vedel ali pa bi po okoliščinah primera moral vedeti, da je bil z njim storjen prekršek iz 168. do 170. člena tega zakona. Za razliko od tega prekrška pa kaznivo dejanje davčne zatajitve poleg samega prevzema blaga s katerim je storjen carinski prekršek, v posest, obsega tudi druga izvršitvena ravnanja, in sicer sklepanje dogovora, pridobitev prevoznika, urejanje računa, tranzitnih listin in potrjevanje le-teh ter na koncu pridobitev večje premoženjske koristi, kar je bistven razlikovalni element med prekrškom in kaznivim dejanjem.

Zaključek sodišča prve stopnje, da opis kaznivega dejanja obsega ravnanja, ki presegajo zgolj posest blaga v tranzitu in da gre za ravnanja, ki so lastna le kaznivemu dejanju davčne zatajitve in prekrškovni postopek zanj ni bil voden in nato ustavljen, je glede na pojasnjeno pravilen, pritožbene navedbe, v katerih zagovornik nasprotuje takemu zaključku pa neutemeljeno.

Dejanje, za katero je začet postopek o prekršku, ni prekršek, če v opisu dejanja v obdolžilnem predlogu manjka kateri od zakonskih znakov prekrška, kakor tudi če znaki prekrška v opisu prekrška niso konkretizirani.

V sodbi I Ips 364/2007 je Vrhovno sodišče RS navedlo, da kaznivo dejanje davčne zatajitve, ko gre za odmero davka na podlagi odločbe davčnega organa, ni dokončano že z vložitvijo davčne prijave, ampak šele, ko davčni organ izda odmerno odločbo na podlagi prijavljenih lažnih podatkov, saj se šele v takem primeru storilec davčnim obveznostim izogne. Ta zapis je potrebno brati skupaj z obrazložitvijo te sodbe. V predmetni zadevi iz izreka pravnomočne sodbe Vrhovnega sodišče I Ips 323/2003 izhaja, da se je A. A. z ravnanji in na način, opisan v izreku obsodilne sodbe, izognil plačilu 2.318.116 SIT carine in prometnega davka na škodo Ministrstva za finance Republike Slovenije, kar pomeni, da je pravnomočno ugotovljeno, da je kaznivo dejanje davčne zatajitve dokončano in je vsako polemiziranje glede tega odveč. Da bi v konkretnih okoliščinah primera šlo le za poskus kaznivega dejanja, bi moralo biti izkazano, da je davčni organ izdal odločbo o odmeri davka in da se zaradi tega obsojenec naposled ni izognil plačilu davčnih obveznosti, ker jih je poravnal.