TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 619/2006 z dne 10. 5. 2006 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Enako varstvo pravic v sodnem postopku zahteva, da mora biti stranki omogočeno, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev. V obravnavanem primeru je upravni organ odločal na podlagi prve alineje drugega odstavka 35. člena Zakona o azilu, ki določa, da pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno zavrne, če prošnja temelji na namernem zavajanju ali če se postopek zlorablja, v zvezi z določbo pete alineje prvega odstavka 36. člena Zakona o azilu, ki določa, da se za zavajanje oziroma zlorabo postopka šteje vložitev prošnje z namenom, da bi odložil prisilno odstranitev. Prošnjo za azil je v skladu z navedenima določbama kot očitno neutemeljeno zavrnil zgolj na podlagi okoliščine, da so pritožniki prošnjo vložili osmi dan po prihodu v Republiko Slovenijo, iz česar naj bi izhajalo, da so jo vložili z namenom, da bi odložili prisilno odstranitev, kljub temu, da niti Konvencija o statusu beguncev in Protokol o statusu beguncev niti Zakon o azilu ne določajo prekluzivnega roka za vložitev prošnje za azil glede na datum vstopa v državo. V Zakonu je določeno le, da mora tujec zaprositi za azil pri pristojnem organu v najkrajšem času. Ker pritožnikom v upravnem postopku ni bilo omogočeno, da se o dejstvih in okoliščinah, relevantnih za odločitev, izjavijo, je bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ker Vrhovno sodišče kršitve ni odpravilo, je tudi to kršilo pravico pritožnikov iz 22. člena Ustave.