Pravilnik o postopku za podelitev patenta

997. Pravilnik o postopku za podelitev patenta

Na podlagi 74. člena zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 13/92) izdaja minister za znanost in tehnologijo

PRAVILNIK
o postopku za podelitev patenta

1. člen

Ta pravilnik določa bistvene elemente in način sestavljanja patentne prijave, deponiranje mikroorganizmov za patentno varstvo mikrobioloških izumov, preizkus patentne prijave, podelitev patenta, objavo patenta v uradnem glasilu Urada za varstvo industrijske lastnine (v nadaljnjem besedilu: Urad), vpis v register patentov in izdajo listine o patentu, postopek z dopolnilno in ločeno patentno prijavo, izdajo potrdila o prednostni pravici, postopek v zvezi z dokazilom, postopek za vpis sprememb in postopek v zvezi z ničnostjo patenta.

I. PATENTNA PRIJAVA

2. člen

Ko prijavitelj vloži patentno prijavo, se začne postopek za podelitev patenta.

3. člen

Patentna prijava se vloži pisno, neposredno ali po pošti. Patentna prijava se lahko vloži tudi s telefaksom, vendar mora biti v enem mesecu po vložitvi poslana v obliki, določeni s tem pravilnikom.

Patentna prijava je lahko vložena tudi v tujem jeziku, vendar mora biti v enem mesecu po vložitvi prijave Uradu dostavljena prijava, prevedena v slovenščino.

Na obrazloženo zahtevo sme Urad iz upravičenih razlogov podaljšati rok iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena na največ tri mesece od dneva prejema poziva.

4. člen

Patentna prijava mora vsebovati:

1) zahtevo za podelitev patenta na izpolnjenem obrazcu UVIL P-1;

2) opis izuma v treh izvodih;

3) patentni zahtevek ali zahtevke (navedbo, kaj je v izumu novo in kaj prijavitelj zahteva, da se zavaruje s patentom) v treh izvodih;

4) skico (če je potrebna), na katero se sklicujeta opis in patentni zahtevek, v treh izvodih;

5) kratko vsebino bistva izuma (v nadaljnjem besedilu: izvleček) v treh izvodih;

6) potrdilo o plačilu prijavne pristojbine v enem izvodu.

Kot patentna prijava se sprejme le vloga, ki vsebuje vsaj po en izvod sestavin iz 1., 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena.

5. člen

Skupaj s patentno prijavo oziroma v rokih, ki jih določa ta pravilnik, se kot priloga vloži:

1) dokazilo o deponiranju mikroorganizma, če gre za mikrobiološki izum, ki ga ni mogoče drugače opisati;

2) pooblastilo zastopniku, če se vloži prijava po zastopniku;

3) dokazilo o prednostni pravici:

a)

če se zahteva razstavna oziroma sejemska prednostna pravica iz 47. člena zakona o industrijski lastnini (v nadaljnjem besedilu: zakon), se predloži pisno potrdilo, iz katerega je razvidno, da gre za uradno priznano mednarodno razstavo oziroma sejem in da je na tej razstavi oziroma sejmu prijavitelj prvič razstavil izum, za katerega je vložil zahtevo za podelitev patenta;

b)

če se zahteva unijska prednostna pravica iz 48. člena zakona, se predloži overjen prepis prve prijave.

Urad lahko zahteva, da se v določenem roku pošlje v slovenščino prevedeno dokazilo;

4) podatke o drugih izumiteljih, če je več izumiteljev;

5) podatke o drugih prijaviteljih, če je več prijaviteljev.

6. člen

Zahteva za podelitev patenta se vloži na obrazcu UVIL P-1, ki vsebuje:

1) naslov za dopisovanje, ki je praviloma naslov prijavitelja ali njegovega zastopnika oziroma naslov skupnega predstavnika, če je več prijaviteljev in imajo skupnega predstavnika, telefon, telefaks in morebitno šifro akta;

2) podatke o prijavitelju: priimek, ime in naslov, če gre za fizično osebo, oziroma firmo in njen sedež, če gre za pravno osebo, pri čemer se morajo podatki za pravne osebe ujemati s podatki iz sodnega registra;

3) podatke o zastopniku, ki mora biti vpisan v register zastopnikov pri Uradu: priimek, ime in registrsko številko zastopnika;

4) podatke o izumitelju: priimek, ime in naslov, pri katerem zadostuje navedba kraja;

5) naziv izuma, ki mora informativno in stvarno izraziti tehnično bistvo izuma in ne sme vsebovati izmišljenih ali komercialnih nazivov, znamk, imen, šifer, kratic, ki so v navadi za posamezne proizvode in podobno;

6) podatke o zahtevani prednostni pravici in podlagi zanjo: datum in ime mednarodne razstave ali sejma, če se zahteva razstavna oziroma sejemska prednostna pravica iz 47. člena zakona, oziroma datum, številko in državo prve prijave, če se zahteva unijska prednostna pravica iz 48. člena zakona;

7) dodatne zahteve: označbo, ali je prijava za patent s skrajšanim trajanjem (76. člen zakona), navedbo roka, po katerem se zahteva predhodna objava patenta, če se želi objava prej kot v rednem roku osemnajstih mesecev (drugi odstavek 68. člena zakona), pri čemer rok ne more biti krajši od treh mesecev, označbo, ali se zahteva ločitev iz prejšnje prijave in navedba številke prejšnje prijave, označbo, ali je prijava za dopolnilni patent k temeljnemu patentu ali prijavi in navedba številke temeljnega patenta oziroma temeljne prijave;

8) izjave: označbo o nepreklicni izjavi o licenci iz 112. člena zakona in lastnoročni podpis prijavitelja, označbo o izjavi o skupnem predstavniku, kadar je več prijaviteljev in se odločijo za skupnega predstavnika, pri čemer se pri naslovu za dopisovanje vpiše njegov naslov, označbo o izjavi izumitelja, da ne želi biti naveden in lastnoročni podpis izumitelja;

9) podatke o prilogah: število strani opisa izuma, število strani patentnih zahtevkov in število patentnih zahtevkov, število listov skic, če so te zaradi opisa izuma potrebne, označbo, ali je priložen izvleček, označbo, ali je priloženo potrdilo o plačilu pristojbine, označbo, ali je priloženo dokazilo o deponiranju mikroorganizma, če gre za mikrobiološki izum, ki ga ni mogoče opisati, označbo, ali je priloženo pooblastilo zastopniku, če se prijava vloži po zastopniku, označbo, ali je priloženo ustrezno dokazilo o prednostni pravici, označbo, ali so priloženi podatki o drugih izumiteljih, če je več izumiteljev, označbo, ali so priloženi podatki o drugih prijaviteljih, če je več prijaviteljev in označbo o drugih prilogah, ki se navedejo;

10) podpis prijavitelja ali njegovega zastopnika oziroma če je več prijaviteljev, ki imajo skupnega predstavnika, se podpiše skupni predstavnik, če pa je več prijaviteljev, ki nimajo skupnega predstavnika, se podpišejo vsi prijavitelji; če je prijavitelj pravna oseba, je priporočljivo, da se pri podpisu navedeta tudi priimek in ime osebe, ki je za pravno osebo podpisala obrazec.

Obrazec UVIL P-1 je objavljen skupaj s tem pravilnikom in je njegov sestavni del.

Če predvideni prostor v posamezni rubriki ne zadošča, se zahtevani podatek z označbo rubrike in njeno polno vsebino priloži kot posebna priloga k obrazcu UVIL P-1.

7. člen

Urad ne preverja točnosti podatkov o izumitelju, navedenih v zahtevi za podelitev patenta.

8. člen

Opis izuma mora vsebovati:

1) področje tehnike, na katerega se nanaša izum, ob navedbi oznake izuma po mednarodni patentni klasifikaciji (v nadaljnjem besedilu: MPK), če je prijavitelju znana;

2) prikaz problema, ki ga rešuje izum, za katerega se zahteva patentno varstvo;

3) podatke o stanju tehnike oziroma dosedanjih znanih rešitvah in njihovih pomanjkljivostih v obsegu, ki je znan prijavitelju, pri čemer je zaželena navedba patentnih listin in drugih virov, ki se nanašajo na opisano stanje tehnike;

4) opis nove rešitve ali rešitev, ki predstavlja bistvo izuma;

5) opis skic izuma, če obstajajo;

6) način industrijske ali druge uporabe izuma, če ni ta očiten iz opisa ali same narave izuma.

Opis izuma mora biti sestavljen na način in po vrstnem redu razlage iz prvega odstavka tega člena, razen če zaradi narave samega izuma drugačen način in vrstni red omogočata boljše razumevanje izuma.

Opis izuma mora biti v celoti sestavljen tako, da je razumljiv povprečnemu strokovnjaku z zadevnega področja do te mere, da ga lahko uporabi.

9. člen

Rešitev tehničnega problema, razložena v opisu izuma, mora biti nedvoumna. Vse bistvene značilnosti izuma morajo biti podane tako, da izključijo poljubnost in domneve.

Če se izum nanaša na postopek, je treba navesti vse njegove bistvene značilnosti, tako da je v celoti razvidna izvedljivost postopka, ki se dokaže s primeri izvedbe.

Če se izum nanaša na konstrukcijo in je prikazan na skici, se po podrobnem opisu konstrukcijske rešitve s sklicevanjem na skico kot dokaz izvedljivosti opiše tudi način delovanja bistvenih elementov in celotne konstrukcije.

Če je več načinov za izvedbo istega izuma (inačic), jih je treba opisati.

10. člen

Patentni zahtevek mora biti sestavljen tako, da določi izum izključno z njegovimi tehničnimi značilnostmi. Zahtevek je v enem stavku in vsebuje:

1) uvodni del, v katerem se navede naziv izuma, nato tiste tehnične značilnosti, ki v medsebojni kombinaciji pripadajo prejšnjemu stanju tehnike, ki pa so nujne za definiranje značilnosti izuma, za katerega se zahteva varstvo;

2) drugi – karakteristični del zahtevka, pred katerim je izraz »značilen po tem« ali »označen s tem«, v katerem so navedene tehnične značilnosti izuma, za katere se v kombinaciji s tehničnimi značilnostmi prejšnjega stanja tehnike iz. 1. točke tega odstavka tega člena zahteva patentno varstvo.

Kadar je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 44. člena zakona (enotnost izuma), sme prijava vsebovati več neodvisnih zahtevkov iste kategorije (proizvod, postopek, naprava, uporaba), če predmeta prijave izuma ni mogoče zajeti z enim zahtevkom.

Skupaj z vsakim patentnim zahtevkom, v katerem so navedene bistvene značilnosti izuma (neodvisni zahtevek), se lahko postavi eden ali več odvisnih zahtevkov, ki se nanašajo na specifične značilnosti izuma.

Odvisni zahtevek obsega vse značilnosti kakšnega drugega (odvisnega ali neodvisnega) patentnega zahtevka in, če je to mogoče, na začetku navaja na drug patentni zahtevek, nato pa so navedene dodatne značilnosti, za katere se zahteva varstvo. Vsi odvisni patentni zahtevki, ki se sklicujejo na enega ali več prejšnjih patentnih zahtevkov, morajo biti razvrščeni tako, da se lahko določi njihova medsebojna povezava in da se lahko njihov pomen v tej povezavi jasno razloži.

Število postavljenih zahtevkov mora ustrezati naravi izuma, za katerega se zahteva varstvo. Če je več zahtevkov, jih je treba oštevilčiti po vrstnem redu z arabskimi številkami.

Zahtevki glede tehničnih značilnosti izuma se ne smejo, razen kadar je to nujno, sklicevati na dele opisa ali skice (na primer: »kot je to opisano v delu... opisa« ali »kot je to prikazano na sliki... skice«).

Če vsebuje patentna prijava skico, se tehnične značilnosti izuma, navedene v zahtevkih, če se s tem poveča njihova razumljivost, označijo s sklicevalnimi oznakami, ki so identične z oznakami na skici, dajo pa se v oklepaj. Sklicevalnih oznak ni mogoče razlagati kot omejitev zahtevka.

11. člen

Če vsebuje patentna prijava več izumov, se šteje, da so ti tako medsebojno povezani, da pomenijo enotno izumiteljsko zamisel (drugi odstavek 44. člena zakona), če med njimi obstaja tehnična povezava, ki obsega eno ali več enakih ali ustreznih posebnih tehničnih značilnosti (v nadaljnjem besedilu: enotnost izuma).

Izraz »posebne tehnične značilnosti« označuje tiste tehnične značilnosti, ki določajo prispevek, s katerim vsak izmed navedenih izumov kot celota spreminja obstoječe stanje tehnike.

Ocena, ali je več izumov medsebojno tako povezanih, da pomenijo enotno izumiteljsko zamisel, ni odvisna od tega, ali so izumi opredeljeni z ločenimi zahtevki ali kot alternative v okviru enega zahtevka.

12. člen

Delovna površina listov s skico ne sme biti večja od 26,2 x 17 cm. Listi ne smejo imeti narisanih okvirov, ki bi omejevali delovno površino risbe. Robovi so na zgornji strani lista najmanj 2,5 cm, na levi strani 2,5 cm, na desni 1,5 cm in na spodnji strani lista najmanj 1 cm.

Na enem listu skice je lahko več slik. Če je ena slika kot celota izdelana na dveh ali več listih, morajo biti deli slik na različnih listih izdelani tako, da se lahko celotna slika sestavi, ne da bi se posamezni deli slike z različnih listov prekrivali. Slike na enem listu morajo biti razporejene druga pod drugo, med seboj jasno ločene, vendar brez večjega vmesnega prostora. Če slike niso tako razporejene, jih je treba prikazati drugo poleg druge in sicer s prvo sliko na levi strani lista. Elementi, prikazani na sliki, morajo biti sorazmerni, razen če so nesorazmerja nujna za večjo jasnost slike. Slike je treba oštevilčiti z rastočimi arabskimi številkami, začenši z ena.

Grafikoni in diagrami poteka se štejejo za slike.

Skica mora biti izdelana s priborom za tehnično risanje in sicer takole:

1) črte morajo biti debelejše, črne, dobro vidne in neizbrisne, površina med črtami pa se ne sme barvati ali tonirati;

2) prečni prerezi se šrafirajo, kar ne sme zmanjšati vidnosti glavnih črt in sklicevalnih oznak;

3) merilo in jasnost slike morata biti takšna, da se lahko pri fotografski reprodukciji z zmanjšanjem za 2/3 brez težav razpoznajo vse podrobnosti;

4) višina črk in številk ne sme biti manjša od 0,32 cm;

5) vse številke, črke in sklicevalne oznake, ki so na slikah, morajo biti enostavne in jasne, ne smejo biti v oklepajih, podčrtane, obkrožene ipd;

6) sklicevalne oznake, ki niso v opisu in zahtevkih, ne smejo biti na skici in obratno. Enake značilnosti izuma, označene š sklicevalnimi oznakami, morajo biti v celotni patentni prijavi označene z istimi oznakami;

7) skice ne smejo vsebovati tekstualnih delov, razen kadar je to nujno, kratkih besed kot so »voda«, »para«, »odprto«, »zaprto« in »prerez A-B« ali v primeru blokovnega diagrama in diagrama poteka kratkih ključnih besed, nujnih za razumevanje slik.

13. člen

Izvleček vsebuje naziv izuma in kratko vsebino bistva izuma, prikazanega v opisu, zahtevkih in na skici. Kratek pregled mora opozoriti na področje tehnike, na katero se nanaša izum, in mora biti sestavljen tako, da omogoči jasno razumevanje tehničnega problema, bistva rešitve ali rešitev problema in glavni način (načine) uporabe izuma.

Če je potrebno, se lahko v izvlečku navede kemična formula, ki med vsemi formulami v prijavi najbolje označuje izum.

Izvleček ne sme vsebovati navedb v zvezi s poljubnimi lastnostmi in vrednostmi izuma in tudi ne navedb v zvezi s teoretičnimi možnostmi uporabe.

Če vsebuje patentna prijava skico, mora prijavitelj navesti skico ali izjemoma več skic, ki jih predlaga za objavo skupaj z izvlečkom. Urad lahko sklene, da objavi eno ali več drugih skic, če meni, da bolje označujejo izum. Vse glavne značilnosti izuma, ki so navedene v izvlečku in ilustrirane s skico, morajo spremljati sklicevalne oznake v oklepaju.

Izvleček mora biti sestavljen tako, da lahko učinkovito rabi kot instrument za preiskovanje na določenem področju tehnike, zlasti pa, da se lahko na njegovi podlagi oceni, ali je potreben vpogled v kompletno patentno prijavo.

Če v patentni prijavi ni skice, ima lahko izvleček največ 250 besed, če pa vsebuje patentna prijava tudi skico, ima lahko izvleček največ 150 besed.

14. člen

Sestavine patentne prijave morajo biti primerne za neposredno fotografsko razmnoževanje, za razmnoževanje z elektrostatičnim postopkom, za ofsetni tisk in mikro-filmanje v neomejenem številu izvodov.

Vsaka sestavina patentne prijave (zahteva za podelitev patenta, opis izuma, patentni zahtevek, izvleček in skica) se mora začeti na novem listu. Listi morajo biti spojeni tako, da se zlahka listajo, izločajo in znova spajajo.

Listi so formata A-4 (29,7 x 21 cm), in sicer iz papirja, ki je bele barve, gladek, brez sijaja, močan, upogiben in dolgotrajen. Listi morajo biti odporni proti trganju, mečkanju in gubanju. Uporabljati se sme samo ena stran lista. Vsak list se uporablja tako, da sta zgornja in spodnja stran lista krajši strani formata (t.i. »visoki format«).

Najmanjši dovoljeni robovi na listih brez skice so na zgornji strani lista 2 cm, na levi strani 2,5 cm, na desni strani 2 cm in na spodnji strani lista 2 cm.

Priporočeni največji robovi na listih brez skice so na zgornji strani lista 4 cm, na levi strani 4 cm, na desni strani 3 cm in na spodnji strani lista 3 cm.

Ob vložitvi patentne prijave morajo biti robovi na listih popolnoma prazni (čisti).

Vsi listi v patentni prijavi morajo biti oštevilčeni z rastočimi arabskimi številkami, ki se napišejo na zgornjo stran lista na sredi, vendar ne na zgornjem robu.

Zahteva za podelitev patenta, opis izuma, patentni zahtevek in izvleček morajo biti izpolnjeni s tiskalnikom ali pisalnim strojem. Le grafični simboli in oznake ter kemične in matematične formule, se lahko, če je to nujno, vpišejo z roko. Presledek med vrstami natipkanega besedila je 1,5. Višina velikih črk v besedilu ne sme biti manjša od 0,21 cm, odtis črk na listu pa mora biti temne in neizbrisne barve.

Zahteva za podelitev patenta, opis izuma, patentni zahtevek in izvleček ne smejo vsebovati risb. V opisu izuma, patentnem zahtevku in izvlečku so lahko kemične in matematične formule, v opisu izuma in izvlečku pa tudi tabele. V patentnem zahtevku so lahko tabele le, če je bistvo samega zahtevka tako, da je zaželena uporaba tabel. Tabele in kemične ali matematične formule so lahko prikazane v »podolžnem formatu«, če jih v »visokem formatu« ni mogoče prikazati na zadovoljiv način. Listi, na katerih so tabele in kemične ali matematične formule prikazane v »podolžnem formatu«, se postavijo tako, da je glava tabel ali formul na levi strani lista.

Vrednosti fizikalnih veličin se obvezno izkazujejo v enotah mednarodnega sistema enot (SI). Za matematične, kemične in molekulske formule in atomske mase se uporabljajo simboli in tehnični izrazi in znaki, ki so sprejeti in običajni na zadevnem področju tehnike.

Izrazi, znaki in simboli se morajo dosledno uporabljati v celotnem besedilu patentne prijave.

V celotni patentni prijavi ne sme biti nič dopolnjeno, prečrtano ali dopisano med vrstami.

Opis izuma, patentni zahtevek oziroma patentni zahtevki in skice morajo biti podpisani.

15. člen

Prijavitelj, ki se sklicuje na razstavno oziroma sejemsko prednost, mora vložiti zahtevo za priznanje razstavne oziroma sejemske prednosti v treh mesecih po tem, ko je bila zaprta razstava oziroma sejem, na katero se sklicuje.

16. člen

Prijavitelj, ki se sklicuje na prednostno pravico iz prve prijave po 48. členu zakona, mora v obrazcu UVIL P–1 v rubriki »zahtevana prednostna pravica in podlaga« navesti datum vložitve prve prijave in državo, v kateri je bila vložena. Številko, pod katero je bila prva prijava vpisana, lahko pošlje v treh mesecih po vložitvi zahteve za priznanje prednostne pravice.

Kot dokazilo o prednostni pravici šteje overjen prepis prve prijave, ki ga je treba po drugem odstavku 48. člena zakona poslati Uradu v treh mesecih po vložitvi zahteve za priznanje prednostne pravice.

Če v zahtevi za priznanje prednostne pravice prve prijave manjka kakšen podatek, ki se nanaša na zahtevano prednostno pravico (navedba države, datum), ali se ti podatki razlikujejo od podatkov iz priloženega prepisa prvotne prijave, pozove Urad prijavitelja, da v roku, ki ne sme biti daljši od dveh mesečev od dneva prejema poziva, dopolni, potrdi ali spremeni ustrezne podatke v zahtevi za priznanje prednostne pravice.

Če vložnik patentne prijave ne ravna po pozivu Urada, se šteje, da prednostna pravica ni bila zahtevana.

17. člen

Prijavitelj se lahko sklicuje na večkratno prednostno pravico, ki temelji na različnih prejšnjih prijavah, vloženih v eni ali več državah.

Pri sklicevanju na večkratno prednost se roki, ki tečejo od datuma prednosti, štejejo od datuma najstarejše prednosti.

18. člen

Če se zahteva ena ali več prednosti za patentno prijavo, pokriva prednostna pravica samo tiste elemente prijave, ki so vsebovani v prijavi ali prijavah, katerih prednost se zahteva.

Če v patentnih zahtevkih, navedenih v prvi prijavi, ni določenih značilnosti izuma, za katere se zahteva prednost, je za priznanje prednosti dovolj, da vse listine prejšnje prijave natančno odkrijejo te značilnosti.

19. člen

Patentna prijava ne sme vsebovati:

1) navedb ali risb v nasprotju z zakonom in moralo;

2) navedb, ki omalovažujejo proizvode ali postopke katerekoli tretje osebe ali kakovost in pomen prijave oziroma patenta te osebe. Primerjava s prejšnjim stanjem tehnike se sama po sebi ne šteje za omalovaževanje;