TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

1. Obdolžena A. A.

iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP

oprosti obtožbe,

da je o uradnih osebah trdila kaj, kar je bilo take narave, da ima hude posledice za oškodovanca, s tem, da je:

- dne 14. 10. 2014 na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), Dunajska cesta 56, Ljubljana, po elektronski pošti podala prijavo zoper policista B. B. in C. C., oba zaposlena na Policijski postaji X., v kateri je trdila, da je njen bivši partner Č. Č., regijsko znani preprodajalec mamil in orožja, že vrsto let znani prijatelj PP X., kjer pa čudežno, zaradi znancev na PP X., ni nikoli dobil epiloga vloženih kazenskih ovadb, kakršnekoli hišne preiskave, redno pa je s PP X. prejemal obvestila, kdaj bodo opravljene hišne preiskave, prijatelj C. C., policist PP X., mu je ob vsakem storjenem prekršku naredil uslugo in mu za finančno povračilo izbrisal kazni za storjene prekrške, B. B. pa je bil večletni partner sestre Č. Č. in je v regiji znan po podkupovanju in korupciji, za svoje usluge prejema premoženjsko korist, to prijavo pa je KPK poslala v pristojno reševanje na Specializirano državno tožilstvo, Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, kjer sta bila policista B. B. in C. C. obravnavana zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 257. člena KZ-1 in jemanja podkupnine po 1. odstavku 261. člena KZ-1;

- dne 19. 3. 2015 D. D., policistu posebnega oddelka na Specializiranem državnem tožilstvu na Trgu OF 13 v Ljubljani, ki je obravnaval zgoraj navedeno prijavo, povedala, da sta bila oba policista družinska prijatelja njenega bivšega partnerja Č. Č., kateremu sta po prekinitvi njune izvenzakonske zveze dajala informacije glede delitve premoženja, da je bil B. B. fant E. E., sestre Č. Č., da sta policista sporočila Č. Č., da bo imel hišne preiskave, da je bil le ta obveščen z vsebino vseh izjav v postopkih v zvezi tatvine avtomobila, da bi moral imeti Č. Č. že večkrat hišne preiskave, pa jih ni imel, da je bila leta 2011 prisotna v lokalu F. v X., ko je Č. Č. plačal B. B. 2.000,00 EUR, da so ga pustili na miru v zvezi prepovedanih drog oziroma, da niso ukrepali zoper njega, da ji je Č. Č. povedal, da je plačal C. C. 200,00 EUR za prekršek v cestnem prometu v zvezi plačilnega naloga št. 000 zaradi prekoračitve hitrosti, kazen pa je prišla kljub temu, da so strgali plačilni nalog in ga fizično ni na PP X.;

takšne trditve pa so imele za oba policista hude posledice, saj je zoper njiju stekel predkazenski postopek in je prišlo do nezaupanja oziroma dvoma v njuno poštenost s strani sodelavcev in vodstva,

s čimer naj bi storila dve kaznivi dejanji žaljive obdolžitve po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1.

2. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanca B. B. in C. C. s premoženjskopravnima zahtevkoma napotita na pravdo.

3. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženke proračun.

S tem, ko je obdolženka na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) podala prijavo, v kateri je naznanila koruptivna dejanja, ni storila kaznivega dejanja žaljive obdolžitve. Obdolženka prijave ni pošiljala nepristojnim osebam, temveč jo je posredovala na KPK, torej na organ, ki je pristojen za sprejem takšnih prijav in obravnavo koruptivnih ravnanj. Kazenski pregon obdolženke kot prijaviteljice zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve je v nasprotju z določbo prvega odstavka 23. člena ZIntPK, pa tudi z določbo prvega odstavka 146. člena ZKP, saj jo nedopustno omejuje v pravici, da prijavi koruptivno ravnanje oziroma naznani kaznivo dejanje.