TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Toženka je dolžna tožnici plačati odškodnino v znesku 4.000,00 € z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.3.3010 dalje vse do dneva plačila ter ji povrnitvi pravdne stroške v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti vse do plačila.“.

II. Tožnica mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženki njene pritožbene stroške v znesku 367,28 € (tristo sedeminšestdeset 28/100) z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

Glede na povzeta materialnopravna izhodišča, upoštevaje tudi dejansko stanje (katerega izhodišče je, da je tožnica padla na oljnem madežu), sodišče druge stopnje meni, da tožnica ni zadostila trditvenemu bremenu in zato njene navedbe niso konkretizirale (substancirale) okoliščin (dejstev), na podlagi katerih bi bil utemeljen očitek protipravnega ravnanja toženke, kar gre deloma pripisati tudi njenemu zmotnemu prepričanju, da toženka odgovarja objektivno. Nekonkretizirane so ostale navedbe o tem, kako bi morala toženka vzdrževati parkirno površino ali opravljati nadzor nad njo, da bi lahko (pravočasno) opazila in odstranila oljni madež. Odločitev sodišča prve stopnje pomeni, da je toženka kršila (z opustitvijo) dolžnostno ravnanje (uvodoma pojasnjeno nezapisano pravno pravilo), neprestanega in neprekinjenega nadzora nad celotnim parkiriščem (tri etaže, cca 10.000 m2, ob prometu več tisoč vozil dnevno) in seveda čiščenja (ali opozarjanja na obstoj madeža v velikost nekaj dm2, na vsak način tako majhnega, da ga ni opazila niti tožnica sama). S postavitvijo takšnega pravila bi se zabrisale tudi meje med objektivno in krivdno odgovornostjo, če se kot izhodišče vzame možnost razbremenitve - če bi morala toženka neprestano in neprekinjeno opravljati nadzor nad tretjimi (obiskovalci nakupovalnega centra kot povzročitelji) potem njihova ravnanja nikoli niso nepričakovana in neodvrnljiva (drugi odst. 153. čl. OZ).