Odločba o razveljavitvi 1. točke prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju

2548. Odločba o razveljavitvi 1. točke prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju

Številka: U-I-148/13-15

Datum: 10. 7. 2014

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, zače­tem z zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani, na seji 10. julija 2014

Točka 1 prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10 in 26/11) se razveljavi.

1. Višje sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju predlagatelj) vlaga zahtevo za oceno ustavnosti prve alineje prvega odstavka 258. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da izpodbijana določba posega v načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Predlagatelj navaja, da iz nje brez dvoma izhaja, da sta lahko temelj za izdajo predhodne odredbe (da torej ustrezata merilom za odločbo so­dišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev in ki še ni izvršljiva) tudi plačilni nalog in sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti katerima je bil vložen ugovor. To naj bi izhajalo tudi iz sodne prakse. Predlagatelj poudarja, da obe odločbi sodišče izda zgolj na podlagi upnikovega predloga, ne da bi bila dolžniku zagotovljena pravica do izjave. Predlogi za izvrš­bo na podlagi verodostojne listine naj ne bi imeli vseh obveznih sestavin za tožbo, zato naj bi pravdna sodišča po razveljavitvi izvršilnega dela sklepa o izvršbi pozivala tožnike k dopolnitvi tožbe. Predlagatelj očita prvi alineji prvega odstavka 258. člena ZIZ privilegirano obravnavo upnikov s sklepi o izvršbi na podlagi verodostojne listine v primerjavi s tožniki, ki so vložili tožbo v pravdnem postopku. Prvi naj bi imeli možnost izposlovati izdajo predhodne odredbe vse od vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi pa do izdaje sodbe prve stopnje, in to celo na podlagi nepopolne tožbe. Drugi naj med pravdo ne bi mogli pridobiti predhodne, pač pa le začasno odredbo. Predlagatelj ocenjuje, da izpodbi­jana določba iz istih razlogov neutemeljeno diskriminira tožene stranke, ki so to postale po uspešnem ugovoru zoper plačilni nalog ali sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, v primerjavi s toženimi strankami, proti katerim je vložena tožba. Pravdne stranke iz pravd, ki se začnejo na različne načine, naj bi bile izenačene šele od izdaje sodbe prve stopnje naprej. Po predlagateljevem mnenju obstoječa ureditev neutemeljeno ugo­dneje obravnava tožnike iz ugovornega postopka v razmerju do tožnikov iz redne pravde tudi v primeru stečaja, ko naj bi prva skupina prišla do prednostnega poplačila, druga pa ne.

2. Predlagatelj (v naknadni vlogi) dopolnjuje svoje naved­be s pojasnilom, da se njegova zahteva ne nanaša na tiste iz­vršbe na podlagi verodostojne listine, kjer dolžnik ne ugovarja. Nanašala naj bi se le na zadeve, ko se postopek nadaljuje v pravdi. Predlagatelj predstavlja krajšo raziskavo, ki jo je izvedel na vzorcu petdesetih pravnomočno rešenih zadev. Raziskava je pokazala, da se manj kot polovica sporov, ki so se začeli s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, konča s popolnim uspehom tožeče stranke. Iz tega naj bi izhajalo, da ZIZ neutemeljeno enači plačilne naloge oziroma dajatvene dele sklepov o izvršbi, izdane na podlagi verodostojne listine, z odločbami iz 2. do 6. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ. Predlagatelj trdi, da zakonodajalec neutemeljeno domneva, da se bodo pravde, ki izvirajo iz izvršbe na podlagi verodo­stojne listine, končale s popolnim uspehom tožnika. Upa, da bo ugoditev zahtevi za oceno ustavnosti imela za posledico spremembo sodne prakse, po kateri se sklep o izvršbi na pod­lagi verodostojne listine, proti kateremu je vložen utemeljen ugovor, šteje za odločbo iz prvega odstavka 257. člena ZIZ. Predlagatelj opozarja, da je do znatnega povečanja pripada predlogov za izdajo predhodne odredbe prišlo po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in za­varovanju (Uradni list RS, št. 26/11 - v nadaljevanju ZIZ-I) in da odločanje o teh predlogih (zlasti pa o ugovorih zoper sklepe o predhodnih odredbah) pomembno vpliva na čas odločanja sodišč v rednih pravdah.

3. Državni zbor ni odgovoril na zahtevo.