TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Zoper sklep o odmeri nagrade oziroma drugih stroškov izvedencu
(strokovnjaku) in tolmaču, izdan na podlagi 4. odstavka v zvezi s 1.
točko 2. odstavka 95. člena ZKP, ima pravico do pritožbe samo
izvedenec (strokovnjak) ali tolmač.

Nekatera sodišča vročajo sklep o odmeri nagrade oziroma stroškov
izvedencu (strokovnjaku) oziroma tolamču tudi javnemu pavobranilstvu,
kot da ima tudi to pravico do pritožbe. Tako stališče pa je napačno.
Po 1. odst. 349. čl. ZKP se smejo zoper sklepe preiskovalnega sodnika
in druge sklepe sodišča, izdane na prvi stopnji, pritožiti stranke in
osebe, katerih prravice so prekršene. Javno pravobranilstvo pa ni
stranka v kazenskem postopku in tudi ni oseba, katere pravice bi bile
v tem postopku lahko prekršene. Podlage za pravico javnega
pravobranilstva do pritožbe zoper navedeni sklep pa ne daje niti
zakon o javnem pravobranilstvu (Ur.l. SRs, št. 19/76 in 31/84), saj
ne gre za primer, ko bi bile prizadete ali ogrožene premoženjske
pravice ali koristi družbenopolitične skupnosti, da bi bilo
zastopanje javnega pravobranilstva sploh potrebno (3. čl. zakona o
jvanem pravobranilstu). Pri razpolaganju sodišča s sredstvi stroškov
kazenskega postopka gre za zakonsko upravičenje, ki ga sodišču daje
ZKP in na njegovi podlagi izdani predpisi. Za izvajanje teh predpisov
družbenopolitična skupnost v okviru sredstev za delo prenaša na
sodišče tudi sredstva za materialne stroške s posebnim namenom (tkim.
funkcionalni stroški) in je sodišče za pravilno in zakonito uporabo
teh sredstev odgovorno in skrbi po predpisih, ki urejajo razpolaganje
s sredstvi za delo oziroma, ki urejajo splošno finančno poslovanje.
Pri sredstvih, ki so zagotovljena za delo sodišča ali drugega
državnega organa, pa ni mogoče poleg tistega, ki s temi sredstvi
razpolaga, določiti še posebnega zastopnika proračuna za varstvo
njegovih premoženjskih pravic in koristi. Kaj takega tudi ne velja za
druge državne organe pri razpolaganju s sredstvi za redno dejavnost,
saj je ta dejavnost v delu, v katerem naj bi bila finančno
nadzorovana, že urejena s posebnimi predpisi.
Glede nagrade in stroškov za izvedence (strokovnjake) in tolmače ima
ZKP le določbo 4. odst. 95. člena, po kateri se v postopku zaradi
kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, ti stroški
izplačajo naprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek,
pozneje pa izterjajo od tistih, ki so jih po določbah zakona dolžni
povrniti. O postopku vnaprejšnjega izplačevanja teh stroškov v zakonu
ni drugih določb razen te, da morajo biti ti stroški vpisani v
seznam, seznam pa priložen spisom. O teh stroških je treba odločiti s
posebnim sklepom, saj je le tako zajamčena prizadetim osebam pravica
do pritožbe. Tako npr. tudi izrečno 16. člen Pravilnika o stalnih
sodnih izvedencih (Ur.l. SRS, št. 33/82).
Nagrada oziroma stroški se izvedencu (strokovnjaku) in tolmaču torej
odmerijo s sklepom. Kdo ima pravico do pritožbe zoper tak sklep?
Zgoraj je že obrazloženo, zakaj take pravice nima javno
pravobranilstvo, glede drugih pa je treba odgovor na vprašanje iskati
v določbi 1. odst. 394. čl. ZKP v povezavi z določbami 4. odst. 95.
čl. in 1. in 2. odst. 96. čl. ZKP. V tej zvezi je treba opozoriti na
načelno stališče občne seje VSS z dne 23. in 24.3.1982 (Poročilo VSS
2/81, str.4), da tudi obdolženec nima pravice do pritožbe zoper
sklep, izdan po 4. odst. 95. čl. ZKP. Stroške, odmerjene s tem
sklepom - tudi njihovo višino - sme izpodbijati šele s pritožbo zoper
sodbo oziroma sklep po 1., 2. in 3. (po 1.7.1985 le po 1. in 2. odst.
96. čl. ZKP). Če take posebne pritožbe nima obdolženec, seveda ni
razloga, da bi tako pravico imela nasprotna stranka - tožilec, to je
javni tožilec in oškodovanec kot tožilec.
Zoper sklep o odmeri nagrade stroškov izvedencu (strokovnjaku) in
tolmaču, izdan po 4. odst. 95. čl. ZKP, ima torej pravico do pritožbe
le tisti, katerega pravice bi bile s tem sklepom lahko prekršene. To
pa je tisti, kateremu se stroški odmerjajo, torej izvedenec
(strokovnjak) in tolmač.
Ni pa ovire, da se navzočemu izvedencu (strokovnjaku) ali tolmaču
sklep o odmeri nagrade in stroškov ne bi naznanil ustno, kar potrdi
prizadeti s podpisom. Če pri tem izjavi, da se ne bo pritožil, se mu
ne vroči overjenega prepisa ustno naznanjenega sklepa (2. odst. 119.
čl. ZKP).