TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep razveljavi v prvi alineji I. točke izreka, v delu druge alineje I. točke izreka, v katerem je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, ki se nanaša na obračun plač za obdobje od 28. 9. 2012 do 10. 7. 2015, v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo, v zavrnilnem delu I. točke izreka ter II., V., VI., in VIII. točki izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem se pritožba zavrne ter se sklep v nerazveljavljenem delu druge alineje I. točke izreka potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za novo odločbo.

Prepoved delodajalcu, da ta ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila, se ne nanaša na situacijo, ko dolžnik v izvršilnem postopku v pobot uveljavlja svojo judikatno terjatev kot ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo. Namen prepovedi pobota je v preprečevanju samovoljnega pobotavanja terjatev s strani delodajalca (zaščiti delavca kot šibkejše stranke) ob izplačilu plače v času trajanja delovnega razmerja (sam člen je naslovljen kot „zadrževanje in pobot izplačila plače“) in ne v omejevanju ugovornih razlogov.

Kadar je izrek pravne odločbe zelo zgoščen in tudi tipiziran in samo iz njega ni mogoče razbrati, v čem je njegov pomen, je tega treba povezati še z uvodom odločbe in z obrazložitvijo, v kateri je opisan konkretni dejanski stan skupaj s pravno posledico in razlogi, ki ju utemeljujejo. Če je iz izreka jasno razvidno, da gre za točno datumsko opredeljeno obdobje, že iz navedenega razloga ni mogoče oceniti, da bi bilo sodišču prve stopnje prepuščeno ugotavljanje obdobja, za katero upniku pripada prisojena terjatev. Dolžnik je dejstvo nove zaposlitve upnice v delovnem sporu uveljavljal (in sicer v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo), vendar z njim ni uspel. Ne gre torej za dejstvo, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, zato dejstva nove zaposlitve upnice dolžnik ne more uveljavljati v konkretnem izvršilnem postopku.