Zakon o socialnem skrbstvu

Zakon o socialnem varstvu (ZSV), Uradni list RS 54-2484/1992, vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

120. člen

S 1.1.1993 prevzame Republika Slovenija pravice in obveznosti ustanovitelja socialno varstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je bila do uveljavitve tega zakona občina.

Premoženje v javni lastnini, s katerim upravljajo zavodi iz prejšnjega odstavka, postane z dnem uveljavitve tega zakona, lastnina Republike Slovenije.

121. člen

Obstoječi socialno varstveni zavodi, morajo svojo organiziranost uskladiti s tem zakonom do 31.12.1992.

122. člen

V občinah, kjer do uveljavitve tega zakona centri za socialno delo niso bili ustanovljeni, opravljajo do ustanovitve centra za socialno delo socialno varstvene storitve iz drugega in tretjega odstavka 49. člena tega zakona, pristojni občinski upravni organi.

Do ustanovitve centrov za socialno delo v občinah Laško in Slovenske Konjice odloča v upravnih stvareh za obe občini Center za socialno delo Celje, do ustanovitve centrov za socialno delo v občinah Pesnica in Ruše pa Center za socialno delo Maribor.

126. člen

Minister, pristojen za socialno varstvo izda izvršilne predpise iz tega zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Vlada Republike Slovenije izda izvršilni predpis iz tretjega odstavka 100. člena tega zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

127. člen

Do izdaje izvršilnih predpisov iz prvega odstavka 60. člena in 71. člena se uporabljajo izvršilni predpisi izdani na podlagi zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79, 1/89 in Uradni list RS, št. 8/90), kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

128. člen

Centri za socialno delo so dolžni v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti ugotoviti ali upravičenci, ki so družbeno denarno pomoč prejeli po dosedanjih predpisih, izpolnjujejo pogoje za dodelitev dajatev po tem zakonu.

129. člen

Upravičenci do plačila ali doplačila oskrbnih stroškov v socialnem zavodu, zavodu za usposabljanje ter v tuji družini in upravičenci do plačila ali doplačila k stroškom za pomoč in postrežbo na domu ter upravičenci do plačila rejnine, ki so pravice pridobili po dosedanjih predpisih, obdržijo pravico na način in v višini, kot so jo pridobili, dokler ne bodo izdane nove odločbe, v skladu s tem zakonom.

Upravičenci do plačila ali doplačila oskrbnih stroškov v organizacijah za usposabljanje po zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76 in Uradni list RS, št. 8/90) obdržijo pravico po dosedanjih predpisih do 31.12.1992, razen upravičencev do plačila ali doplačila oskrbnih stroškov v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje iz 54. člena tega zakona.

Za upravičence, ki uveljavljajo eno od pravic iz prvega in drugega odstavka tega člena v času od uveljavitve tega zakona pa do izdaje izvršilnega predpisa iz tretjega odstavka 100. člena tega zakona, se uporabljajo materialnopravna določila samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic (Uradni list SRS, št. 26/84 in 14/89).

132. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe zakona o postopku za uveljavljanje socialno varstvenih pravic (Uradni list RS, št. 23/91) v delu, ki se nanaša na postopek uveljavljanja denarnih pomoči po zakonu o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79 in 1/89 ter Uradni list RS, št. 8/90).

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:

-

zakon o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79 in 1/89 ter Uradni list RS, št. 8/90);

-

zakon o delovno varstvenem zavodu Ponikve (Uradni list SRS, št. 29/72).

1550.

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi zakona o socialnem skrbstvu

Razglaša se zakon o socialnem skrbstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 21. novembra 1979, na seji Zbora občin dne 21. novembra 1979, na seji Družbenopolitičnega zbora dne 21. novembra 1979 in na seji Skupščine Skupnosti socialnega varstva Slovenije dne 21. novembra 1979.

Št.

Ljubljana, dne 21. novembra 1979.

Predsednik Viktor Avbelj l. r.

Z A K O N
o socialnem skrbstvu

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja dejavnost socialnega skrbstva, odnose med udeleženci v svobodni menjavi dela, organizacijo in delo samoupravnih interesnih skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljevanju: skupnosti socialnega skrbstva), samoupravno organiziranost izvajalcev storitev na področju socialnega skrbstva, nekatera vprašanja postopka za odločanje o posameznih socialnoskrbstvenih pravicah in o drugih zadevah, o katerih odločajo organi socialnega skrbstva na osnovi pooblastil iz drugih zakonov, ter druga vprašanja na tem področju.

2. člen

Socialno skrbstvo obsega dejavnost in ukrepe, s katerimi delavci, drugi delovni ljudje in občani po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo materialno pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in občanov in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje in delo (v nadaljnjem besedilu: minimalna socialna varnost), ter dejavnosti in ukrepe, s katerimi delavci, drugi delovni ljudje in občani skupno z drugimi družbenimi dejavniki ugotavljajo vzroke in preprečujejo nastajanje motenj, ki ovirajo delavce, druge delovne ljudi in občane pri njihovem vključevanju v družbeno skupnost.

3. člen

Dejavnost skupnosti socialnega skrbstva in dejavnost organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva je posebnega družbenega pomena.

Posebni družbeni interes se uresničuje s soglasjem organa družbenopolitične skupnosti k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti in k statutu skupnosti, z določitvijo pogojev in načina opravljanja socialno skrbstvene dejavnosti, s soodločanjem uporabnikov, ustanoviteljev organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva, organov družbenopolitičnih skupnosti, krajevnih skupnosti v organih upravljanja organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva, s soglasjem ustanovitelja k statutu organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva in z drugimi oblikami družbenega vpliva v skladu s tem zakonom.

4. člen

Delavci, drugi delovni ljudje in občani zadovoljujejo svoje osebne, skupne in celotne družbene potrebe in interese po storitvah socialnega skrbstva samoupravno organizirani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v skupnosti socialnega skrbstva in po njih, v enotah teh skupnosti, v družbenih organizacijah in društvih.

Zadovoljevanje svojih potreb in interesov po socialnoskrbstvenih storitvah si delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotovijo s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva.

5. člen

Pogoje in način zadovoljevanja potreb po socialnoskrbstvenih storitvah ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva, z drugimi samoupravnimi sporazumi in pogodbami.

6. člen

Skupnosti socialnega skrbstva in organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva v samoupravnih splošnih aktih opredelijo svoje naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite ter določijo organiziranost in odgovornost na tem področju.

7. člen

Delavci, drugi delovni ljudje in občani, organizirani v skupnostih socialnega skrbstva, se skupaj z delavci, drugimi delovnimi ljudmi in občani po drugih samoupravnih interesnih skupnostih s področja socialnega varstva povezujejo v skupnost socialnega varstva zaradi oblikovanja celovite politike socialnega varstva kot bistvene sestavine socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov ter usklajevanja programov s tega področja.

Skupnosti socialnega skrbstva zaradi dogovarjanja o skupnih nalogah in usklajevanja pri izvajanju teh nalog sodelujejo tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti skupnostmi s področja zdravstva in izobraževanja.

II. DEJAVNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA IN UPRAVIČENCI DO STORITEV IN POMOČI

8. člen

Socialno skrbstvo obsega zlasti naslednje storitve in pomoči:

-

storitve v zvezi z izvajanjem določb zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter v zvezi z izvrševanjem nalog, ki jih socialnemu skrbstvu nalagajo drugi zakoni in na podlagi zakonov izdani predpisi;

-

svetovanje pri urejanju odnosov v družini in v širšem okolju;

-

diagnostično, svetovalno in terapevtsko delo z osebnostno in vedenjsko motenimi otroki, mladoletniki in odraslimi osebami;

-

razvrščanje in napotitev na usposabljanje otrok in mladoletnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;

-

pomoč občanom in družinam pri načrtovanju družine, oskrbi in vzgoji otrok;

-

oskrbo in varstvo v tujih družinah, v socialnih zavodih in organizacijah za usposabljanje;

-

pomoč posameznikom in družinam pri preprečevanju in zdravljenju alkoholizma in drugih zasvojenosti;

-

materialne pomoči;

-

sodelovanje pri zagotavljanju pogojev za usposabljanje, delo in organizaciji dela invalidnih oseb pod posebnimi pogoji;

-

sodelovanje pri varstvu in organiziranju pomoči občanom na domu.

9. člen

Upravičenci do storitev in pomoči s področja socialnega skrbstva so:

-

otroci in mladostniki, prikrajšani za normalno družinsko življenje;

-

otroci in mladostniki z motnjami v telesnem in duševnem razvoju;

-

odrasle invalidne osebe, ki so potrebne družbene pomoči, varstva, usposabljanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji;

-

odrasle materialno ogrožene osebe;

-

odrasle osebe, ki so potrebne družbenega varstva zaradi pojavov, ki spremljajo staranje;

-

osebnostno in vedenjsko motene in neprilagojene osebe;

-

mladoletniki, ki jim je izrečen vzgojni ukrep, oziroma odrasle osebe, ki jim je izrečen varstveni nadzor ob pogojni obsodbi in osebe, ki potrebujejo pomoč ob pogojnem odpustu oziroma po prestani kazni;

-

osebe in družine, upravičene do posameznih storitev po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po drugih zakonih, po katerih je izvrševanje posameznih nalog poverjeno občinskim skupnostim socialnega skrbstva.

10. člen

Dejavnost, opravila in ukrepi socialnega skrbstva, s katerimi se uresničujejo posamezne sestavine socialne varnosti delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, se izvajajo na način in v obliki, ki najbolj primerno in učinkovito rešujejo probleme občana in ga hkrati spodbujajo, da sodeluje pri reševanju lastnih problemov in da razvija ali ohranja svoje sposobnosti za polnovredno vključevanje v delo in družbeno življenje.

11. člen

Oblike denarnih pomoči v socialnem skrbstvu so zlasti:

-

stalna družbena denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje občanov;

-

začasna, občasna ali enkratna družbena denarna pomoč posamezniku ali njegovi družini;

-

doplačilo ali plačilo celotnih oskrbnih stroškov v socialnem zavodu ali k stroškom oskrbe odrasle osebe v tuji družini;

-

plačilo ali doplačilo k stroškom za pomoč in postrežbo občanu na domu;

-

plačilo rejnine;

-

plačalo oskrbnih stroškov v zavodu za usposabljanje, v mladinskem domu ali internatu.

12. člen

Pri določanju pogojev za priznanje pravice do denarnih pomoči je treba upoštevati predvsem:

-

materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovno sposobnost občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči;

-

materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovno sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu;

-

materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, ki so ga dolžne preživljati.

13. člen

S statutom ali drugim samoupravnim splošnim aktom občinske skupnosti socialnega skrbstva se podrobneje določijo oblike, pogoji, način uveljavljanja in izplačevanja denarnih pomoči, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo prejemniki do občinske skupnosti socialnega skrbstva in druga vprašanja v tej zvezi.

14. člen

Rejništvo se šteje za samostojno poklicno dejavnost, če rejnik izpolnjuje pogoje, ki jih določa samoupravni splošni akt o pogojih za priznanje rejništva kot samostojne poklicne dejavnosti, ki ga sklenejo Skupnost socialnega skrbstva Slovenije, Zdravstvena skupnost Slovenije ter Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji.

Za svoje delo prejema rejnik rejnino, katere višina se določi s pogodbo o rejništvu.

Rejnina obsega povračilo materialnih izdatkov za oskrbo otroka oziroma odrasle osebe v rejništvu in povračilo za delo rejnika. Natančnejše osnove in merila za določanje višine rejnine določi občinska skupnost socialnega skrbstva.

Občinska skupnost socialnega skrbstva, ki plačuje rejnino, ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od tistih, ki so dolžni preživljati otroka v rejništvu oziroma iz dohodkov in premoženja otroka; za odrasle osebe, nameščene v oskrbo v tujo družino, pa iz dohodkov in premoženja te osebe oziroma iz dohodkov tistih, ki so jo dolžni preživljati.

III. ODNOSI MED UPORABNIKI IN IZVAJALCI SOCIALNOSKRBSTVENIH STORITEV

15. člen

Udeleženci v svobodni menjavi dela na področju socialnega skrbstva so uporabniki in izvajalci socialnoskrbstvenih storitev. Uporabniki socialnoskrbstvenih storitev so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).

Izvajalca socialnoskrbstvenih storitev so delavci v organizacijah združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti ali posameznih socialnoskrbstvenih storitev zadovoljujejo potrebe in interese po teh storitvah (v nadaljnjem besedilu: izvajalci).

16. člen

Predmet svobodne menjave dela na področju socialnega skrbstva so socialnoskrbstvene storitve, programi teh storitev oziroma določena socialnoskrbstvena dejavnost.

17. člen

Standarde in normative za opravljanje socialnoskrbstvenih storitev, programov storitev oziroma za izvajanje določene dejavnosti določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva.

Strokovne, delovne, materialne, tehnične, varstvene, higienske in druge pogoje oziroma normative, ob katerih je še mogoče izvrševati socialnoskrbstvene storitve, programe storitev oziroma določene dejavnosti, določi poseben predpis.

Standardi iz prejšnjega odstavka tega člena predstavljajo osnovno izhodišče pri določanju cen storitve oziroma pri vrednotenju enotnih programov ali enotnih delov programov, ki so namenjeni zadovoljevanju tistih potreb in interesov delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, ki izhajajo iz pravic, določenih z zakonom.

18. člen

Uporabniki in izvajalci na področju socialnega skrbstva vrednotijo rezultate dela izvajalcev in njihov prispevek k ustvarjanju nove vrednosti, k povečanju produktivnosti in k razvoju družbe v celoti, kot samoupravno dogovorjeno ceno za posamično socialnoskrbstveno storitev, kot povračilo za opravljeni program teh storitev oziroma za izvajanje določene socialnoskrbstvene dejavnosti.

19. člen

Sredstva za zadovoljevanje potreb po socialnoskrbstvenih storitvah, programih teh storitev oziroma po določeni dejavnosti, ki izhajajo iz uresničevanja s tem zakonom in z družbenim dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti zagotovljenih storitev in pomoči socialnega skrbstva, se zagotavljajo iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter iz dohodkov in prihodkov drugih delovnih ljudi.

Iz osebnih dohodkov delavcev in iz sredstev sklada skupne porabe temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter iz dohodkov oziroma prihodkov drugih delovnih ljudi in občanov se zagotavljajo sredstva za dodatne programe na področju socialnega skrbstva.

20. člen

V primeru, da ni sklenjen samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva in da niso zagotovljena sredstva, potrebna za zagotavljanje minimalne socialne varnosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti ugotovi obseg potrebnih sredstev in predpiše obveznost plačevanja prispevkov ter namen uporabe za uresničevanje z zakonom in z družbenim dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti zagotovljenih storitev in pomoči socialnega skrbstva.

21. člen

Za uresničevanje osebnih in skupnih potreb uporabnikov in izvajalcev ter celotnih družbenih potreb po socialnem skrbstvu, uporabniki in izvajalci skupno planirajo socialnoskrbstvene storitve.

Pri planiranju socialnoskrbstvenih storitev upoštevajo poleg tekočih in razvojnih potreb tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev družbenoekonomskega razvoja, ter splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.

Uporabniki in izvajalci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih s smernicami za plan in elementi za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana opredelijo potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah ter temeljne cilje in usmeritve razvoja za srednjeročno obdobje na tem področju.

22. člen

Uporabniki in izvajalci usklajujejo potrebe po socialnem skrbstvu s sodelovanjem pri pripravi in s sprejemanjem samoupravnih sporazumov o temeljih plana, z usklajevanjem planov skupnosti socialnega skrbstva ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejemanju dogovorov o temeljih plana družbenopolitične skupnosti.

S samoupravnimi sporazumi o temeljih planov skupnosti socialnega skrbstva se uporabniki in izvajalci v skladu s tem zakonom dogovorijo tudi, katere svoje potrebe in interese bodo uresničevali s svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti, katere pa v skupnostih socialnega skrbstva in po njih.

23. člen

Za zagotavljanje tistih skupnih potreb in interesov po socialnem skrbstvu, ki jih zaradi uveljavljanja širših družbenih interesov, zagotavljanja minimalne socialne varnosti in uresničevanja drugih nalog ni mogoče zagotoviti s svobodno menjavo dela po krajevnih skupnostih, se uporabniki in izvajalci združujejo v skupnosti socialnega skrbstva ter se v njih sporazumevajo o zagotavljanju teh potreb.

24. člen

Uporabniki in izvajalci zagotavljajo uresničevanje skupnih in celotnih družbenih potreb po socialnem skrbstvu v skupnostih socialnega skrbstva zlasti s tem, da:

-

sprejemajo programe dela za uresničitev z zakonom določenih storitev in pomoči ter drugih obveznosti;

-

določajo standarde in normative za socialnoskrbstvene storitve, programe storitev oziroma določene socialnoskrbstvene dejavnosti;

-

določajo osnove in merila za ugotavljanje cen za socialnoskrbstvene storitve, oblike povračil ter pogoje za uresničevanje materialnih in drugih obveznosti;

-

sprejemajo programe za razširitev dejavnosti in določajo sredstva za njihovo izvršitev;

-

določajo postopke za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojne obveznosti;

-

določajo ukrepe za odpravljanje motenj na področju socialnega skrbstva, ki nastanejo zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali sprememb materialnih in kadrovskih sposobnosti pri izvajalcih;

-

določijo postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov na področju socialnega skrbstva.

25. člen

Osebne, skupne in celotne družbene potrebe po socialnoskrbstvenih storitvah uporabniki in izvajalci opredeljujejo in usklajujejo v samoupravnih sporazumih o temeljih plana.

Samoupravne sporazume iz prejšnjega odstavka tega člena sklepajo uporabniki in izvajalci na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljevanju: elementi), ki jih oblikujejo po metodologiji, ki jo določijo v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije v skladu z zakonom.

26. člen

Uporabniki sprejemajo zlasti naslednje elemente:

-

vrsto, obseg in kakovost socialnoskrbstvenih storitev in pomoči, za katere so zainteresirani;

-

razmestitev izvajanja socialnoskrbstvenih storitev in pomoči ob upoštevanju v zakonu določenih pogojev za opravljanje socialnoskrbstvenih storitev;

-

sredstva, ki jih bodo združili za izvedbo načrtovanih storitev in pomoči.

27. člen

Izvajalci sprejemajo zlasti naslednje elemente:

-

vrsto storitev, ki jih opravljajo;

-

obseg in kvaliteto storitev, ki jih lahko opravijo glede na kadrovske in materialne možnosti ob upoštevanju standardov in normativov;

-

pričakovano ceno za posamične storitve, za program storitev ali za določeno socialnoskrbstveno dejavnost.

28. člen

Uporabniki in izvajalci uskladijo elemente iz 26. in 27. člena po svojih delegatih v skupščinah občinskih skupnosti socialnega skrbstva in v skupščini Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije.

29. člen

Samoupravni sporazum o temeljih plana občinske skupnosti socialnega skrbstva temelji na usklajenih elementih iz 26. in 27. člena in obsega zlasti:

-

vrsto, obseg in kakovost storitev po posameznih delih programa;

-

normative in standarde za opravljanje teh storitev;

-

program storitev, potrebnih za zagotavljanje minimalne socialne varnosti in za uresničevanje drugih z zakonom določenih nalog, ki se zagotavljajo po načelu solidarnosti med občinskimi skupnostmi socialnega skrbstva, obseg, osnove in merila ter način združevanja sredstev za solidarnostno zagotavljanje teh nalog, zavezance za združevanje sredstev ter pogoje za uveljavitev pravice do solidarnostnih sredstev;

-

dodatni program občinske skupnosti socialnega skrbstva, način zagotovitve sredstev in zavezance za združevanje sredstev, kriterije za morebitna doplačila neposrednih koristnikov;

-

sredstva, predvidena za izvedbo nalog skupnosti in ukrepi za preprečevanje motenj pri izpolnjevanju sprejetih obveznosti,

-

način ugotavljanja kvalitete storitev;

-

merila za ugotavljanje cene storitev oziroma povračil za opravljene programe storitev oziroma za določeno socialnoskrbstveno dejavnost;

Zakon o socialnem skrbstvu

Časovnica