TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se delno ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 0610-6917/2016-11 08-530-15 z dne 13. 7. 2018 se v prvem odstavku I. točke izreka glede odmerjenega davka od dohodka iz kapitala delno odpravi, in sicer od davčne osnove 50.000,00 EUR (datum izplačila 21. 9. 2009) po davčni stopnji 20% za znesek davka 10.000,00 EUR in obresti po obrestni meri 7% letno v znesku 6.169,59 EUR, skupaj 16.169,59 EUR, ter od davčne osnove 100.500,00 EUR (datum izplačila 5. 12. 2011) po davčni stopnji 20% za znesek davka 20.100,00 EUR in obresti po obrestni meri 7% letno v znesku 9.297,76 EUR, skupaj 29.397,76 EUR, in posledično se delno odpravi tudi v drugem odstavku I. točke izreka (popravljen s sklepom št. DT 0610-6917/2016-19 08-530-15 z dne 3. 12. 2018) za znesek 45.567,35 EUR, ter se zadeva v tem delu vrne prvostopenjskemu davčnemu organu v ponovni postopek.

II. V ostalem se tožba zavrne kot neutemeljena.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Dejstvo, da je tožnica sama financirala svoj nakup s posojili novemu družbeniku, ki je ta posojila takoj porabil za delna poplačila kupnine, nato pa z zapiranjem teh posojil na način prerazporeditve delavcev, ki so opravili storitve, ki so bile osnova za terjatve družbe E. do tožnice, po presoji sodišča ne kaže, da bi imela družba E. zatrjevano funkcijo holdinške družbe v skupini, temveč na to, da je bila reorganizacija namenjena izognitvi uporabe predpisov o obdavčenju. Tudi na področju vodenja oziroma upravljanja po prenosu poslovnega deleža v tožnici ni prišlo do sprememb, saj je A.A. ostal prokurist v obeh družbah, druga dva družbenika pa sta bila poslovodji, obenem pa preko 80% lastniškega deleža v družbi E. iste osebe dejansko še vedno obvladujejo upravljavska upravičenja v obeh družbah, kar pomeni, da še vedno sprejemajo vse glavne poslovodne in upravljavske odločitve, tudi tiste, ki se nanašajo na tožnico.

Davčni organ je ugotovil, da so bile dotične fizične osebe deležne razdelitve premoženja tožnice, in sicer potom družbe E., ki je s tožnico povezana oseba; povezanost je torej argumentiral le v razmerju med tožnico in družbo E.. Ni pa davčni organ v tej zvezi niti ugotavljal okoliščin niti podal jasne utemeljitve o tem, zakaj se tožnici nalaga plačilo davka tudi v zvezi s tistimi plačili dotičnim fizičnim osebam, ki so bila izvršena iz sredstev iz naslova posojil, prejetih od družbe G.. Mestoma so iz izpodbijane odločbe sicer razvidne ugotovitve o tem, da ima družba E. delež tudi v družbi G. in da so nakazila dotičnim fizičnim osebam predstavljala zmanjšanje premoženja celotne skupine povezanih družb, tj. tožnice ter družb G. in H., vendar pa to po presoji sodišča ni zadosti konkretizirano glede na določilo tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2.