TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se delno ugodi. Odločba Davčne uprave RS, Glavnega urada A, št. 416-452/00 z dne 23. 2. 2002 se v zavrnilnem delu glede obračuna zamudnih obresti odpravi. Odločba Davčne uprave RS, Davčnega urada A, št. 480 11-004/00,4-94-51-15,17 z dne 21. 11. 2000, se v delu, v katerem je bilo odločeno o zamudnih obrestih (izrek pod točko I/2) odpravi in odloči tako, da zamudne obresti tečejo od izvršljivosti te odločbe do plačila. V ostalem se tožba zavrne.

 

Pravilnik določa, da se od odškodnin ne obračunava in ne plačuje DDV (1. odstavek 2.a člena); za odškodnino pa se med drugim šteje tudi povračilo škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nikakršnega blaga oziroma ni prejel nikakršne storitve (3. točka 2. odstavka 2.a člena Pravilnika). Kaj se za potrebe obračuna in plačila DDV šteje kot odškodnina, določajo torej predpisi, ki urejajo DDV. Iz podatkov v upravnih spisih, zlasti ugotovitev prvostopnega davčnega organa nedvoumno izhaja, da je tožnik s sporazumom o razvezi prodajne pogodbe z nasprotno stranko izrecno dogovoril plačilo pogodbene kazni, katero je tudi dobil plačano, kar potrjuje s strani tožnika izdan račun, ki kot vsebino poslovnega dogodka navaja plačilo pogodbene kazni. Tako ni dvoma, da predstavlja plačilo, ki ga je tožnik prejel, pogodbeno kazen, ne pa odškodnino.