TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

V sodni praksi je že izoblikovano in ustaljeno stališče, da poslovanje, ki izvira iz notranje sfere stranke, ne more predstavljati upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Notranja sfera stranke (tudi če gre za pravno osebo) ni upravičen vzrok v smislu prvega odstavka 116. člena ZPP. Vrhovno sodišče je večkrat tudi že pojasnilo, da je utemeljen vzrok lahko le tako ravnanje, na katerega stranka ali njen pooblaščenec ne more vplivati, ter da zato tudi napake pooblaščencev ne sodijo v to opredelitev.

Predpostavka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je obstoj pravnega interesa (drugi odstavek 374. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP), ki se pri tem pravnem sredstvu kaže v javnem interesu. Če ustaljena sodna praksa že obstaja in če je izpodbijana odločitev z njo skladna, javne koristi od odločitve Vrhovnega sodišča ni mogoče pričakovati.