TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- spremeni v točki III/1 izreka tako, da glasi:

"1. Ugotovi se, da so Notarski zapis opr. št. SV-127/08 z dne 27. 2. 2018 Pogodbe o dolgoročnem hipotekarnem kreditu z valutno klavzulo št. 116715 in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po členu 142 SPZ ter Pogodba o dolgoročnem hipotekarnem kreditu z valutno klavzulo št. 116715 z dne 21. 2. 2008 in Pogodba o dolgoročnem stanovanjskem kreditu z valutno klavzulo št. 302-117237 z dne 26. 3. 2008, nični."

- razveljavi v točkah III/2 in IV izreka ter se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

II. Odločanje o pritožbenih stroških je pridržano za končno odločbo.

Pravo EU določa sankcijo, da nepošteni pogoj ne zavezuje (člen 6(1) Direktive 93/13), slovenski zakonodajalec pa je določil sankcijo ničnosti (23. člen ZVPot). Nepoštenega pogoja, ki krši minimalni standard po Direktivi 93/13, nacionalno sodišče ne sme spreminjati oziroma prilagajati na dopustno mero, kar sicer na podlagi splošnega predpisa omogoča slovenska ureditev instituta delne ničnosti (88. člen Obligacijskega zakonika). Sodišče EU je pojasnilo, da sme nacionalno sodišče prilagoditi nepošteni pogodbeni pogoj le, če gre za kršitev nacionalnega prisilnega predpisa, ne pa, če gre hkrati tudi za nepošteni pogoj v skladu z merili Direktive 93/13.

Po pojasnjenem zaradi ničnosti nepoštenega pogodbenega pogoja preostane le sankcija ničnosti celotne kreditne pogodbe. Iz navedenih razlogov je zato sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje delno spremenilo in razsodilo, da sta kreditni pogodbi nični (3. in 5. alineja 358. člena v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP).