BESEDILO
ORIGINAL:
Dostop od izstopne postaje sedežnice do smučišča je lahko sestavni
del vplivnega območja sedežnice (3. člen zakona o varnosti na
žičnicah in vlečnicah, Ur.l. SRS, št. 17/81). Če omenjeni dostop
tvori vplivno območje sedežnice, upravljalec sedežnice odgovarja za
škodo, ki se na njem pripeti, objektivno.
Opomba: Glej tudi pravno mnenje, ki ga je sprejela občna seja VS SR
Slovenije 7., 8. in 9.4.1980, Poročilo VS SRS, št. 3/79, str.27, obr.
Pravno mnenje izvira iz škodnega dogodka, v katerem se je smučarka
poškodovala na dostopu s sedežnice do smučišča. Do škodnega dogodka
je prišlo zato, ker se je, potem ko je sestopila s sedežnice,
ustrašila pred seboj ležečih smučarjev, ki so popadali po tleh in
zapirali dostop do smučišča, tako da jih ni bilo moč obvoziti. Zato,
ker se je smučarka ustrašila, ja padla in se ob tem poškodovala.
Vprašanje odgovornosti upravljalca žičnice njenim uporabnikom rešuje
pravno mnenje Vrhovnega sodišča SRS iz leta 1979, objavljeno v
Poročilu o sodni praksi VS SRS 3/79, str. 27. Njegova odgovornost je
objektivna, zato ker je žičnica, med katere Zakon o varnosti na
žičnicah in vlečnicah (Ur.l.SRS št.17/81) v 1. odst. 2. čl. uvršča
tudi sedežnico, nevarna stvar. Delovanje in vpliv sedežnice kot
nevarne stvari pa ni omejeno zgolj na golo vožnjo na sedežih, temveč
se razteza tudi na vstopanje in izstopanje s sedežnice, pri čemer
izstopanje s sedežnice obsega tudi vožnjo po stezi, ki povezuje
izstopno postajo sedežnice in smučišče. Pri vstopanju na sedežnico
na samo čakanje v vrsti sedežnica kot nevarna stvar ne vpliva, pri
izstopanju pa lahko sedežnica s svojim delovanjem odločilno vpliva
tudi na razmere na dostopu s sedežnice do smučišča. V konkretnem
primeru sta ob neprekinjenem delovanju sedežnice ob hitrosti 2m/s in
pri razdalji 23,5 m med sedeži vsakih 11,75 sekund na zgornjo postajo
prispela dva smučarja, ki nista imela druge možnosti, kot da
izstopita ter se kar se da hitro (11,75 sek.) umakneta naslednjima
dvema smučarjema, pač tako, da se spustita po stezi proti smučišču.
Steza, ki je praviloma ožja kot smučišče, mora biti prav zaradi
omenjene posledice delovanja sedežnice (stalen hiter prihod
smučarjev) takšna, da omogoča nemoten in varen dostop smučarjev do
smučišča. Če je tako, je potrebno dostop s sedežnice do smučišča
uvrstiti v t.im. vplivno območje žičniške naprave, kamor Zakon o
varnosti na žičnicah in vlečnicah v 3.čl. med drugim uvršča tudi
prostor pod žičnico in pas na obeh straneh tega prostora, v katerem
je zaradi delovanja žičniške naprave ogrožena varnost ljudi in
premoženja. Glede na povedano je moč skleniti, da upravljalec
sedežnice objektivno odgovarja za škodo, ki se pripeti na vplivnem
območju sedežnice, če škoda seveda izvira iz delovanja sedežnice
(173. in 174.čl. ZOR). Končno ne gre zanemariti dejstva, da edino
žičničar lahko uravnava razmere na dostopu, bodisi tako da dostop
smučarjev s sedežnico upočasni, bodisi da ga popolnoma ustavi.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.