BESEDILO
                        ORIGINAL:
Dostop  od  izstopne  postaje sedežnice do smučišča je lahko sestavni
del vplivnega  območja  sedežnice  (3.  člen  zakona  o  varnosti  na
žičnicah  in  vlečnicah,  Ur.l.  SRS,  št. 17/81). Če omenjeni dostop
tvori vplivno območje sedežnice, upravljalec sedežnice  odgovarja  za
škodo, ki se na njem pripeti, objektivno.
Opomba: Glej tudi pravno mnenje, ki ga je sprejela občna seja  VS  SR
Slovenije 7., 8. in 9.4.1980, Poročilo VS SRS, št. 3/79, str.27, obr.
Pravno mnenje izvira iz škodnega dogodka, v katerem  se  je  smučarka
poškodovala  na  dostopu s sedežnice do smučišča. Do škodnega dogodka
je prišlo zato, ker  se  je,  potem  ko  je  sestopila  s  sedežnice,
ustrašila  pred  seboj  ležečih  smučarjev, ki so popadali po tleh in
zapirali dostop do smučišča, tako da jih ni bilo moč obvoziti.  Zato,
ker se je smučarka ustrašila, ja padla in se ob tem poškodovala.
Vprašanje odgovornosti upravljalca žičnice njenim uporabnikom  rešuje
pravno  mnenje  Vrhovnega  sodišča  SRS  iz  leta  1979, objavljeno v
Poročilu o sodni praksi VS SRS 3/79, str. 27. Njegova odgovornost  je
objektivna,  zato  ker  je  žičnica,  med  katere Zakon o varnosti na
žičnicah in vlečnicah (Ur.l.SRS št.17/81) v  1. odst. 2.  čl.  uvršča
tudi  sedežnico,  nevarna  stvar.   Delovanje in vpliv sedežnice  kot
nevarne stvari pa ni omejeno zgolj na golo vožnjo na sedežih,  temveč
se  razteza  tudi  na  vstopanje in izstopanje s sedežnice, pri čemer
izstopanje s sedežnice obsega  tudi  vožnjo  po  stezi,  ki  povezuje
izstopno  postajo  sedežnice in smučišče.  Pri vstopanju na sedežnico
na samo čakanje v vrsti sedežnica kot nevarna stvar  ne  vpliva,  pri
izstopanju  pa  lahko  sedežnica s svojim delovanjem odločilno vpliva
tudi na razmere na dostopu s  sedežnice  do  smučišča.  V  konkretnem
primeru sta ob neprekinjenem delovanju sedežnice ob hitrosti 2m/s  in
pri razdalji 23,5 m med sedeži vsakih 11,75 sekund na zgornjo postajo
prispela  dva  smučarja,  ki  nista  imela  druge  možnosti,  kot  da
izstopita ter se kar se da hitro (11,75  sek.)  umakneta  naslednjima
dvema  smučarjema,  pač tako, da se spustita po stezi proti smučišču.
Steza, ki je praviloma ožja  kot  smučišče,  mora  biti  prav  zaradi
omenjene   posledice   delovanja   sedežnice   (stalen  hiter  prihod
smučarjev) takšna, da omogoča nemoten in varen  dostop  smučarjev  do
smučišča.  Če  je  tako,  je  potrebno dostop s sedežnice do smučišča
uvrstiti v t.im. vplivno območje  žičniške  naprave,  kamor  Zakon  o
varnosti  na  žičnicah  in  vlečnicah  v 3.čl. med drugim uvršča tudi
prostor pod žičnico in pas na obeh straneh tega prostora,  v  katerem
je  zaradi  delovanja  žičniške  naprave  ogrožena  varnost  ljudi in
premoženja.  Glede  na  povedano  je  moč  skleniti,  da  upravljalec
sedežnice  objektivno  odgovarja  za škodo, ki se pripeti na vplivnem
območju sedežnice, če škoda  seveda  izvira  iz  delovanja  sedežnice
(173.  in  174.čl.  ZOR).  Končno ne gre zanemariti dejstva, da edino
žičničar lahko uravnava razmere na dostopu,  bodisi  tako  da  dostop
smučarjev s sedežnico upočasni, bodisi da ga popolnoma ustavi.
                
                    Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
                
                
                    
                        
                             
                        
                        
                            Začnite z najboljšim.
                            VSE NA ENEM MESTU.