TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Določba 1. odst. 405. čl. ZKP določa, da ima v primeru, ko javni
tožilec, ki je bil v redu povabljen, ne pride na glavno obravnavo
pred občinskim sodiščem v tk.im. sumarnem postopku, oškodovanec
pravico, da na glavni obravnavi zastopa obtožbo v mejah obtožnega
predloga. Določba 7. odst. 406. čl. ZKP pa daje v takšnem primeru
oškodovancu pravico, da kot tožilec vloži pritožbo zoper sodbo ne
glede na to, ali se pritoži tudi javni tožilec.
Vendar je ta oškodovančeva pravica restriktivna, zato se po 339. čl.
ZKP izvod pritožbe, ki jo je vložil obtoženec, ne dostavi oškodovancu
zaradi odgovora na pritožbo, temveč javnemu tožilcu.
ORIGINAL:
Propis čl. 405. st. 1. ZKP odredjuje da u slučaju ako javni tužilac
koji je uredno pozvan na glavnu raspravu pred općinskim sudom u tzv.
sumarnom postupku ne dodje, onda oštećeni ima pravo da na glavnoj
raspravi zastupa optužbu u granicama optužnog prijedloga, a propis
čl. 406. st. 7. ZKP u tom slučaju daje oštećenom pravo da u svojstvu
tužioca izjavi žalbu protiv presude bez obzira na to da li se žali i
javni tužilac.
Medjutim, to pravo oštećenog je restriktivno, pa se u smislu čl. 339.
ZKP primjerak žalbe koju je izjavio optuženi nema dostavljati
oštećenom radi davanja odgovora na žalbu, nego javnom tužiocu.