TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Dolžnost prevzemnika, da po opravljeni delitvi kmetijskega zemljišča
oz. kmetije v solastnini izplača ostalim solastnikom poleg vrednosti
njihovih deležev tudi obresti po obrestni meri, ki jo določa zakon o
obligacijskih razmerjih za zamudne obresti, od dneva izdaje sodne
odločbe do plačila, velja v smislu določbe 4. odstavka 122. člena
zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86) v zvezi s 27.
členom zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih
gospodarstev (kmetij) - (Ur.l. SRS, št. 26/73, 29/73 in 1/86) tudi za
dediča, ki je dedoval kmetijo (1. odstavek 16. člena slednje
navedenega zakona).

Določbe 15. in 16. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in
zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) - (v nadaljevanju ZDKZ)
direktno ne nalagajo dediču, ki je dedoval kmetijo, da izplača
ostalim dedičem poleg denarne vrednosti njihovega nujnega deleža, ki
ga dedujejo, tudi kakšne obresti. Po drugi strani pa je po opravljeni
delitvi kmetijskega zemljišča oz. kmetije v solastnini ta dolžnost
naložena prevzemniku in to nasproti ostalim solastnikom kmetijskega
zemljišča oz. kmetije. To izhaja namreč iz določbe 4. odstavka 122.
člena zakona o nepravdnem postopku v primeru delitve stvari v
solastnini po 2. oz. 3. odstavku istega člena slednje omenjenega
zakona, ki je izrecno predvidena kot pravilo z določbo 27. člena
ZDKZ. Ob takem stanju se pokaže odsotnost izrecne zakonske določbe o
plačilu obresti v 16. členu ZDKZ tudi za dediča, ki je dedoval
kmetijo, kot pravna praznina, ki jo je treba reševati s smiselno
(analogno) uporabo določbe 4. odstavka 122. člena zakona o nepravdnem
postopku. Ob dejstvu, da je z določbami 15. in 16. člena ZDKZ obenem
predvidena tudi (vsaj nekakšna) delitev dediščine, ni namreč razloga
za razlikovanje položaja prevzemnika prvotno solastnega kmetijskega
zemljišča oz. kmetije od položaja, ki ga ima dedič kmetije.