3973. Pravilnik o pridobitvi potrdil o strokovnih nazivih preizkušeni davčnik, preizkušeni računovodja, preizkušeni notranji revizor in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, vpisu v registre pri inštitutu ter načinu vodenja seznamov aktivnih imetnikov nazivov
Na podlagi 9. člena in 5. točke drugega odstavka 16. člena Zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 65/08) ter 8. in 9. točke 19. člena Statuta Slovenskega inštituta za revizijo (Uradni list RS, št. 14/09) je Strokovni svet na seji 28. oktobra 2011 sprejel
P R A V I L N I K
o pridobitvi potrdil o strokovnih nazivih preizkušeni davčnik, preizkušeni računovodja, preizkušeni notranji revizor in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, vpisu v registre pri inštitutu ter načinu vodenja seznamov aktivnih imetnikov nazivov
Ta pravilnik določa pogoje in ureja način opravljanja izpitov za pridobitev potrdil o pridobitvi strokovnih nazivov preizkušeni davčnik, preizkušeni računovodja, preizkušeni notranji revizor in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, za kar je pristojen Slovenski inštitut za revizijo (odslej Inštitut), vpisu v registre Inštituta in načinu objavljanja podatkov v reviji Revizor in na spletni strani Inštituta.
Kandidat, ki se želi vpisati v izobraževanje, iz katerega bo opravljal strokovne izpite, mora izpolnjevati tele pogoje:
1.
da je zaključil najmanj študijski program prve stopnje po zakonu, ki ureja visoko šolstvo, oziroma ima najmanj tej stopnji enakovredno izobrazbo,
2.
da ima visoko raven aktivnega znanja slovenščine,
3.
da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo in kazen še ni bila izbrisana iz kazenske evidence.
Izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu kandidat opravlja izpite iz posameznih predmetov, v drugem pa predstavi in zagovarja zaključno delo ter ustno odgovarja na postavljena vprašanja. Izpiti so pisni.
Naziv in vsebina posameznega predmeta ter nosilec predmeta so določeni v predmetniku, ki je priloga tega pravilnika.
Kandidat je lahko oproščen opravljanja izpita iz (dela) predmeta na podlagi izpita, ki ga je opravil na izobraževanju pri Inštitutu.
Strokovni svet določi, kateri izpiti iz izobraževalnih programov v okviru Inštituta ustrezajo posameznemu predmetu oziroma delu predmeta iz prejšnjega člena tega pravilnika.
Kandidat je lahko oproščen izpita iz (dela) predmeta na podlagi izpitov iz prvega odstavka tega člena, če ob vpisu v izobraževanje vloži pisno zahtevo za oprostitev. Inštitut kandidata o oprostitvi pisno obvesti.
Kandidat ne more biti oproščen izdelave in zagovora zaključnega dela.
Za opravljanje izpitov ima kandidat na voljo vsaj dva izpitna roka na leto, in sicer spomladi (praviloma maja in junija) in jeseni (praviloma septembra in oktobra).
Kandidat se mora prijaviti k izpitu najmanj mesec dni pred dnevom izpita.
Kandidatu se za vsako ponavljanje izpita zaračuna pristojbina za opravljanje izpita po veljavnem ceniku.
Kandidatu, ki na določen dan ne opravlja izpita in svojega izostanka ne opraviči pisno vsaj tri dni pred tem dnevom, se zaračuna pristojbina za opravljanje izpita.
Strokovni svet imenuje najmanj za štiri leta člane izpitne komisije. Izmed članov izpitne komisije imenuje Strokovni svet tričlansko komisijo za preverjanje izpolnjevanja pogojev za vpis v posamezno izobraževanje. Izmed članov izpitne komisije se sproti imenujeta predsednik in vsaj en član komisije za zagovor zaključnega dela. Člani izpitne komisije skrbijo za izbiro tem zaključnih del.
Kandidat lahko na izpitu iz posameznega predmeta dobi oceno:
Kandidat opravi izpit, če dobi oceno uspešno.
Kandidat dobi pri izpitu oceno uspešno, če zbere vsaj 51 % možnih točk.
Kandidat mora izpite iz prvega dela opraviti najkasneje v treh letih po vpisu v izobraževanje.
Po opravljenih izpitih mora kandidat izdelati zaključno delo in opraviti zagovor, in sicer najkasneje v dveh letih po opravljenem zadnjem izpitu. Temo in vsebino zaključnega dela potrdi član izpitne komisije.
V zaključnem delu kandidat obravnava praktičen primer oziroma praktične primere strokovnih rešitev z izbranega tematskega področja, za katero se usposablja. Zaključno delo mora praviloma obsegati 40 strani. Izražati mora kandidatova avtorska izhodišča ob opiranju na literaturo. Številčni in drugi podatki iz konkretnih okoliščin so priloga k že omenjenim 40 stranem.
Kandidat zagovarja zaključno delo, ko je dobil oceno uspešno pri vseh izpitih v okviru prvega dela izobraževanja. Zagovarja ga pred izpitno komisijo
Zagovor zaključnega dela traja do 60 minut. V njem kandidat najprej na kratko predstavi ugotovitve zaključnega dela, nato pa odgovarja na vprašanja članov izpitne komisije. Ti mu lahko postavljajo vprašanja iz vseh predmetov izobraževalnega programa in v zvezi z njegovim zaključnim delom.
Če kandidat zagovora zaključnega dela ne opravi uspešno, lahko zaključno delo popravi in ga najkasneje v 6 mesecih po neuspešnem zagovoru ponovno zagovarja. Ponovni zagovor zaključnega dela se kandidatu zaračuna po veljavnem ceniku.
Inštitut organizira izobraževanje za pridobitev posameznega strokovnega naziva, če je v izobraževanje vpisanih najmanj 15 kandidatov.
Inštitut izda kandidatu, ki uspešno opravi izpite iz prvega dela izobraževanja in zagovor zaključnega dela, potrdilo o pridobitvi strokovnega naziva in ga vpiše v register pri Inštitutu. Imetnik strokovnega naziva lahko uporablja pridobljeni strokovni naziv.
Inštitut vodi tudi seznam aktivnih imetnikov strokovnega naziva. Aktivni imetnik strokovnega naziva je tisti imetnik strokovnega naziva, ki pri svojem delu spoštuje Kodeks poklicne etike, deluje v skladu s pravili stroke in se nenehno strokovno izobražuje.
V seznam aktivnih imetnikov strokovnega naziva se vpisujejo tile podatki: