TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obtoženega Z. K. se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obtoženi Z. K. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)oprosti obtožbe, da je kot udeleženec v prometu s kršitvijo določila tretjega odstavka 37. člena, prvega odstavka 104. člena ter drugega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa iz malomarnosti povzročil prometno nesrečo, v kateri je ena oseba izgubila življenje, s tem, da v časovnem obdobju od dne 10.9.2011 od 23.30 ure do dne 11.9.2011 do 00.31 ure pri vožnji z osebnim vozilom znamke H. reg.št. MB 1 po lokalni cesti, široki 3,15 m, in brez označenih prometnih pasov, iz smeri P. proti L., izven naselja L. skozi desni nepregledni ovinek ni vozil po desni strani smernega vozišča na takšni oddaljenosti od njenega roba, da bi promet potekal varno in neovirano, vozilo pa je vozil pod vplivom alkohola, saj je imel v času nesreče v krvi najmanj 1,615 g/kg alkohola, zaradi česar je bil popolnoma nesposoben za varno vožnjo, in zaradi česar je v bližini stanovanjske hiše na naslovu L. s prednjim delom vozila na oddaljenosti 0,80 m od levega roba vozišča trčil v na tleh ležečega pešca D. Ž. ter ga po vozišču vlekel še 44,25 m , v posledici trčenja in vleke pa je slednji poleg številnih poškodb utrpel obsežne poškodbe možganov s posledičnim zmečkanjem in z močno oteklostjo možganovine ter oteklostjo možganskega debla, kar je povzročilo njegovo takojšnjo smrt, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 323. člena KZ-1.

Stroški iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, bremenijo proračun.

V okoliščinah, ko je širina vozišča manjša od širine, ki je potrebna, da bi se neovirano srečala dva osebna avtomobila, ko ni sredinske črte in voznik s širino vozila vsak trenutek vožnje sega preko namišljene sredinske črte, tudi če bi vozil z desnimi kolesi po robu vozišča, ter nočnem času, ko je vidljivost omejena z dosegom avtomobilskih žarometov, torej slabša od dnevne, se od voznika, ki ne zazna nobenega vozila iz nasprotne smeri, prav zaradi možnosti pešcev pričakuje, da bo vozil na večji oddaljenosti od desnega roba ceste ( torej ne bo strmel zgolj za tem, da bo s čim manjšo širino vozila segal čez namišljeno sredinsko črto; glede na znano širino vozišča in vozila, bi bil ob vožnji po sredini vozišča na obeh straneh od roba vozišča oddaljen le 72,5 cm), zato je napačno od kateregakoli voznika zahtevati, da bo v opisanih razmerah vozil na oddaljenosti zgolj 20 cm od roba vozišča, saj bi s tem lahko ogrozil varnost tudi morebitnih pešcev pri pravilni hoji ob robu vozišča.