Splošni pogoji o izvajanju okvira denarne politike |...

1837. Splošni pogoji o izvajanju okvira denarne politike

Na podlagi prvega odstavka 31. člena ter 58. in 61. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) Svet Banke Slovenije izdaja

S P L O Š N E P O G O J E
o izvajanju okvira denarne politike

DEL 1 – SPLOŠNE DOLOČBE IN OPREDELITEV POJMOV

1. člen

Splošne določbe

1.

Banka Slovenije s temi splošnimi pogoji določa pravila za izvajanje denarne politike v povezavi s:

(a)

Smernico Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2014 o izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (Smernica o splošni dokumentaciji) (ECB/2014/60) in njenimi spremembami;

(b)

Smernico Evropske centralne banke z dne 9. julija 2014 o dodatnih začasnih ukrepih v zvezi z Eurosistemovimi operacijami refinanciranja in primernostjo zavarovanja ter o spremembi Smernice ECB/2007/9 (prenovitev) (ECB/2014/31) in njenimi spremembami; in

(c)

Smernico Evropske centralne banke z dne 18. novembra 2015 o odbitkih pri vrednotenju, ki se uporabljajo pri izvajanju okvira denarne politike Eurosistema (ECB/2015/35) in njenimi spremembami.

2.

Eurosistem si pridržuje pravico, da zahteva in pridobi katere koli pomembne informacije od nasprotnih strank, ki so potrebne za opravljanje njegovih nalog in doseganje njegovih ciljev v zvezi z operacijami denarne politike. Ta pravica ne posega v nobene druge obstoječe konkretne pravice Eurosistema, da zahteva informacije, ki se nanašajo na operacije denarne politike.

2. člen

Opredelitev pojmov

V teh splošnih pogojih se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

»agencija« (agency) pomeni subjekt, ki je ustanovljen v državi članici, katere valuta je euro, in se ukvarja z nekaterimi dejavnostmi za skupno dobro, ki se izvajajo na nacionalni ali regionalni ravni, ali financira te dejavnosti ter ga je Eurosistem razvrstil kot agencijo. Seznam subjektov, ki so razvrščeni kot agencije, se objavi na spletni strani ECB (www.ecb.europa.eu) in na njem se navede, ali so v zvezi s posameznim subjektom izpolnjeni kvantitativni kriteriji za potrebe odbitkov pri vrednotenju, ki so določeni v Prilogi XI;

(2)

»avkcija z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa)« (single rate auction, Dutch auction) pomeni avkcijo, pri kateri je obrestna mera, cena ali swap točke vseh sprejetih protiponudb enaka mejni obrestni meri, ceni ali swap točkam;

(3)

»avkcija z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa)« (multiple rate auction, American auction) pomeni avkcijo, pri kateri je obrestna mera, cena ali swap točke vsake posamezne sprejete protiponudbe enaka obrestni meri, ceni ali swap točkam, ponujenim v tej protiponudbi;

(4)

»avkcijski postopek« (tender procedure) pomeni postopek, kjer Eurosistem povečuje likvidnost na trgu ali umika likvidnost s trga, pri čemer NCB sklepa transakcije s sprejemanjem protiponudb, ki jih predložijo nasprotne stranke po javni najavi;

(5)

»avkcijski postopek s fiksno mero« (fixed-rate tender procedure) pomeni avkcijski postopek, v katerem ECB pred začetkom avkcijskega postopka določi obrestno mero, ceno, swap točke ali razmik obrestne zamenjave, sodelujoče nasprotne stranke pa v protiponudbah navedejo denarni znesek posla, ki ga želijo skleniti po fiksni obrestni meri, ceni, swap točkah ali razmiku obrestne zamenjave;

(6)

»avkcijski postopek z variabilno mero« (variable rate tender procedure) pomeni avkcijski postopek, v katerem sodelujoče nasprotne stranke v medsebojni konkurenci v protiponudbah navedejo tako denarni znesek posla, ki ga želijo skleniti, kot tudi obrestno mero, swap točke ali ceno, po kateri želijo skleniti posel z Eurosistemom, in kjer se najbolj konkurenčne protiponudbe sprejemajo prednostno, dokler se ne izčrpa skupni ponujeni znesek;

(7)

»bančno posojilo« (credit claim) pomeni zahtevek za izplačilo denarja, ki vsebuje dolžniško obveznost dolžnika do nasprotne stranke. Bančna posojila vključujejo tudi Schuldscheindarlehen in nizozemske vpisane zasebne terjatve do države ali drugih primernih dolžnikov, ki imajo državno jamstvo, npr. stanovanjske zadruge;

(8)

»bonitetna ocena« (credit rating) ima enak pomen kakor v členu 3(1)(a) Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (Glej opombo 1);

(9)

»brezkuponski instrument« (zero coupon) pomeni dolžniški instrument brez periodičnih izplačil kuponskih plačil;

(10)

»cena povratnega odkupa« (repurchase price)pomeni ceno, po kateri je kupec dolžan enakovredno finančno premoženje prodati nazaj prodajalcu v zvezi s transakcijo na podlagi pogodbe o začasni prodaji. Cena povratnega odkupa je enaka seštevku prodajne cene in razlike v ceni, ki ustreza obrestim za posojeno likvidnost za obdobje do zapadlosti posla;

(11)

»centralna depotna družba (CDD)« (central securities depository – CSD) pomeni centralno depotno družbo, kakor je opredeljena v točki (1) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (Glej opombo 2);

(12)

»cilj uspešnosti na področju trajnostnosti« (sustainability performance target) pomeni cilj, določen v javno dostopnem dokumentu o izdaji, s katerim se merijo količinsko opredeljene izboljšave trajnostnostnega profila izdajatelja ali enega ali več podjetij, ki spadajo v isto skupino izdajatelja obveznic, povezanih s trajnostnostjo, v vnaprej določenem obdobju glede na enega ali več okoljskih ciljev iz Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (Glej opombo 3) in/ali enega ali več ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je določila Organizacija združenih narodov v zvezi s podnebnimi spremembami ali degradacijo okolja (Glej opombo 4);

(13)

»čezmejna uporaba« (cross-border use) pomeni, da nasprotna stranka predloži svoji domači NCB kot zavarovanje:

(a)

tržno finančno premoženje, ki se hrani v drugi državi članici, katere valuta je euro;

(b)

tržno finančno premoženje, ki je izdano v drugi državi članici in se hrani v državi članici domače NCB;

(c)

bančna posojila, kjer posojilno pogodbo ureja pravo druge države članice, katere valuta je euro in ki ni država članica domače NCB;

(d)

hipotekarne dolžniške instrumente v skladu z veljavnimi postopki CCBM;

(e)

netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili (DECC), ki so izdani in se hranijo v drugi državi članici, katere valuta je euro in ki ni država članica domače NCB;

(14)

»datum aktivacije poročanja ESMA« (ESMA reporting activation date) pomeni prvi dan, ko sta izpolnjena pogoja, da (a) se repozitorij listinjenj registrira pri Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) in tako postane repozitorij listinjenj ESMA ter da (b) je Komisija sprejela ustrezne izvedbene tehnične standarde v obliki standardiziranih predlog na podlagi člena 7(4) Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (Glej opombo 5) in so se ti izvedbeni standardi začeli uporabljati;

(15)

»datum poravnave« (settlement date) pomeni datum, na katerega se transakcija poravna;

(16)

»datum povratnega odkupa« (repurchase date) pomeni datum, na katerega je kupec dolžan enakovredno finančno premoženje prodati nazaj prodajalcu v povezavi s transakcijo na podlagi pogodbe o začasni prodaji;

(17)

»datum trgovanja (T)« (trade date – T) pomeni datum, na katerega se sklene posel, tj. pogodba o finančni transakciji med dvema nasprotnima strankama. Datum trgovanja lahko sovpada z datumom poravnave transakcije (poravnava na isti dan) ali pa je določeno število delovnih dni pred datumom poravnave (datum poravnave je opredeljen kot »T + odlog pri poravnavi«);

(18)

»datum zapadlosti« (maturity date) pomeni datum, na katerega zapade oziroma se zaključi operacija denarne politike Eurosistema ali kateri koli posel oziroma finančni instrument. V primeru pogodbe o začasni prodaji ali zamenjave je datum zapadlosti enak datumu povratnega odkupa;

(19)

»delovni dan« (business day) pomeni: (a) v zvezi z obveznostjo plačila, kateri koli dan, ko je sistem TARGET odprt za izvršitev takega plačila; ali (b) v zvezi z obveznostjo dostave finančnega premoženja, kateri koli dan, ko so SPVP, prek katerih se finančno premoženje dostavi, odprti za poslovanje v kraju, kjer je treba dostaviti zadevne vrednostne papirje;

(20)

»delovni dan Banke Slovenije« pomeni kateri koli dan, ko je sistem TARGET odprt za izvršitev plačil, razen dela prostih dni v skladu z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Občasno je lahko delovni dan Banke Slovenije tudi kateri zgoraj naveden dela prosti dan, kar Banka Slovenije vnaprej objavi na svoji spletni strani (www.bsi.si);

(21)

»delovni dan Eurosistema« (Eurosystem business day) pomeni kateri koli dan, na katerega sta ECB in najmanj ena NCB odprti za namen izvajanja operacij denarne politike Eurosistema;

(22)

»delovni dan NCB« (NCB business day)pomenikateri koli dan, na katerega je NCB odprta za namen izvajanja operacij denarne politike Eurosistema, vključno z dnevi, ko so podružnice te NCB zaradi lokalnih ali regionalnih praznikov lahko zaprte;

(23)

»dokončen prenos« (final transfer) pomeni nepreklicen in brezpogojen prenos, ki pomeni izpolnitev obveznosti izvršitve prenosa;

(24)

»dokapitalizacija s stvarnimi vložki v obliki državnih dolžniških instrumentov« pomeni kakršno koli povečanje vpisanega kapitala kreditne institucije, pri čemer se celotni vložek ali njegov del kreditni instituciji zagotovi neposredno z dolžniškimi instrumenti države ali javnega sektorja, ki jih izda država ali subjekt javnega sektorja, ki kreditni instituciji zagotavlja svež kapital;

(25)

»dokončna transakcija« (outright transaction) pomeni instrument, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga, kjer Eurosistem na trgu (promptno ali terminsko) dokončno kupuje ali prodaja primerno tržno finančno premoženje, kar ima za posledico popoln prenos lastništva s prodajalca na kupca, ne da bi bil pri tem predviden poznejši prenos lastništva nazaj na prodajalca;

(26)

»domača NCB« (home NCB) pomeni NCB države članice, katere valuta je euro in v kateri je nasprotna stranka ustanovljena;

(27)

»domača uporaba« (domestic use) pomeni, da nasprotna stranka, ustanovljena v državi članici, katere valuta je euro, kot zavarovanje predloži:

(a)

tržno finančno premoženje, ki je izdano in se hrani v državi članici domače NCB;

(b)

bančna posojila, kjer posojilno pogodbo ureja pravo države članice domače NCB;

(c)

hipotekarne dolžniške instrumente, ki jih izdajo subjekti, ustanovljeni v državi članici domače NCB;

(d)

netržne dolžniške instrumente, zavarovane s primernimi bančnimi posojili (DECC), ki so izdani in se hranijo v državi članici domače NCB;

(28)

»država članica« (Member State) pomeni državo članico Unije;

(29)

»države skupine G10 zunaj EGP« (non-EEA G10 countries) pomenijo države, ki sodelujejo v skupini G10, ki niso države EGP, in sicer Združene države Amerike, Kanada, Japonska, Švica in Združeno kraljestvo;

(30)

»dvostranski postopek« (bilateral procedure) pomeni postopek, v katerem NCB, ali, če je primerno, ECB, izvajajo transakcije neposredno z eno ali več nasprotnimi strankami, prek borz vrednostnih papirjev ali tržnih posrednikov, brez uporabe avkcijskih postopkov;

(31)

»eAvkcije« pomeni spletno aplikacijo Banke Slovenije, ki omogoča zbiranje in predložitev protiponudb nasprotnih strank pri operacijah odprtega trga ter obveščanje nasprotnih strank o rezultatih dodelitve s strani Banke Slovenije;

(32)

»Eurosistem« (Eurosystem) pomeni ECB in nacionalne centralne banke;

(33)

»Evropski gospodarski prostor (EGP)« (European Economic Area – EEA) pomeni vse države članice, ne glede na to, ali so formalno pristopile k EGP ali ne, ter Islandijo, Lihtenštajn in Norveško;

(34)

»fiksni kuponi« (fixed coupons) pomenijo dolžniške instrumente z vnaprej določenimi periodičnimi izplačili obresti;

(35)

»finančna družba« (financial corporation) pomeni finančno družbo, kakor je opredeljena v Prilogi A k Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (Glej opombo 6);

(36)

»glavni denarni račun« (main cash account – MCA) pomeni račun, kot je določen v Delu II (Posebni pogoji za glavne denarne račune) v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija (Uradni list RS, št. 28/2023);

(37)

»hitra avkcija« (quick tender) pomeni avkcijski postopek, ki se običajno izvede v časovnem okviru 105 minut od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom in ki se lahko omeji na omejen krog nasprotnih strank, kakor je podrobneje določeno v delu 2;

(38)

»indeks inflacije v euroobmočju« (euro area inflation index) pomeni indeks, ki ga zagotovi Eurostat ali nacionalni statistični organ države članice, katere valuta je euro, npr. harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP);

(39)

»investicijski sklad« (investment fund) pomeni sklade denarnega trga ali sklade, ki niso skladi denarnega trga, kakor so opredeljeni v Prilogi A k Uredbi (EU) št. 549/2013;

(40)

»investicijsko podjetje« (investment firm) pomeni investicijsko podjetje v smislu točke (2) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(41)

»izdaja dolžniških certifikatov ECB« (issuance of ECB debt certificates) pomeni instrument denarne politike, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga, kjer ECB izda dolžniške certifikate, ki pomenijo dolžniško obveznost ECB do imetnika certifikata;

(42)

»javna bonitetna ocena« (public credit rating) pomeni bonitetno oceno, ki: (a) jo izda ali odobri bonitetna agencija, ki je registrirana v Uniji in jo Eurosistem sprejme kot zunanjo bonitetno institucijo, in (b) se javno razkrije ali se distribuira na podlagi naročniškega razmerja;

(43)

»konec dneva« (end-of-day) pomeni uro v delovnem dnevu po zaprtju sistema TARGET za poslovanje, ko se za ta dan zaključijo plačila, poslana v obdelavo v sistem TARGET;

(44)

»konvencija o štetju dni dejansko število dni/360 dni v letu« (actual/360 day-count convention) pomeni konvencijo, ki se uporablja pri operacijah denarne politike Eurosistema ter drugih poslih po teh splošnih pravilih in določa dejansko število koledarskih dni, ki se upoštevajo pri izračunu obresti, na podlagi 360 dni v letu;

(45)

»kreditna institucija« (credit institution) pomeni kreditno institucijo v smislu člena 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (Glej opombo 7) ter točke (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (Glej opombo 8), ki je pod nadzorom pristojnega organa, ali kreditno institucijo v javni lasti v smislu člena 123(2) Pogodbe, ki je pod nadzorom, ki je po standardu primerljiv nadzoru pristojnega organa;

(46)

»kreditni posli Eurosistema« (Eurosystem credit operations) pomenijo: (a) povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, tj. operacije denarne politike Eurosistema za povečevanje likvidnosti, brez valutnih zamenjav za namene denarne politike in dokončnih nakupov; (b) posojilo čez dan ter (c) posojilo ECONS;

(47)

»krita obveznica« (covered bond) pomeni dolžniški instrument, ki ima dvojno zavarovanje (a) neposredno ali posredno s strani kreditne institucije in (b) z dinamičnim kritnim skladom obveznice, ter pri katerem ni nobenega tranširanja tveganja;

(48)

»krita obveznica, urejena z zakonodajo EGP« (EEA legislative covered bond) pomeni krito obveznico, ki je izdana v skladu z zahtevami iz člena 52(4) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Glej opombo 9);

(49)

»krita obveznica, urejena z zakonodajo države G10 zunaj EGP« (non-EEA G10 legislative covered bond) pomeni krito obveznico, izdano v skladu z zahtevami nacionalnega zakonodajnega okvira za krite obveznice v državi G10 zunaj EGP;

(50)

»likvidnostna podpora« (liquidity support) pomeni katero koli strukturno, dejansko ali potencialno značilnost, ki je oblikovana ali se šteje kot ustrezno za kritje kakršnih koli začasnih primanjkljajev v denarnem toku, ki lahko nastanejo v času do zapadlosti listinjenega vrednostnega papirja;

(51)

»listinjeni vrednostni papirji« (asset-backed securities) pomenijo dolžniške instrumente, ki so zavarovani s skladom namenskega finančnega premoženja (fiksnega ali revolving), ki se pretvori v denar v končnem časovnem obdobju. Poleg tega lahko obstajajo pravice ali drugo finančno premoženje, ki zagotavlja servisiranje ali pravočasno razdelitev donosov imetnikom zavarovanja. V splošnem listinjene vrednostne papirje izdajajo posebej za to vzpostavljeni nosilci s posebnim namenom, ki so pridobili sklad finančnega premoženja od originatorja ali prodajalca. V tej zvezi so donosi listinjenih vrednostnih papirjev odvisni predvsem od denarnih tokov, ki jih ustvarja finančno premoženje v osnovnem skladu, in od drugih pravic, katerih namen je zagotoviti pravočasno izplačilo, kot so likvidnostna posojila, jamstva ali drugi instrumenti, splošno znani kot instrumenti za kreditno izboljšavo;

(52)

»mednarodna centralna depotna družba« (internationalcentral securities depository – ICSD) pomeni CDD, ki je dejavna pri poravnavi, običajno prek več valutnih območij, vrednostnih papirjev z različnih nacionalnih trgov, s katerimi se trguje prek meja;

(53)

»mednarodna identifikacijska številka vrednostnega papirja (ISIN)« (International Securities Identification Number – ISIN) pomeni mednarodno identifikacijsko kodo, ki se dodeli vrednostnim papirjem, izdanim na finančnih trgih;

(54)

»mednarodna organizacija« (international organisation) pomeni subjekt, naštet v členu 118 Uredbe (EU) št. 575/2013, pri čemer se izpostavljenostim do takega subjekta dodeli utež tveganja 0 %.

(55)

»mejna kotacija swap točk« (marginal swap point quotation) pomeni kotacijo swap točk, pri kateri se izčrpa skupni znesek za dodelitev na avkciji;

(56)

»mejna obrestna mera« (marginal interest rate) pomeni najnižjo obrestno mero v avkcijskih postopkih za povečevanje likvidnosti z variabilno mero, ali najvišjo obrestno mero v avkcijskih postopkih za umikanje likvidnosti z variabilno mero, pri kateri se izčrpa skupni znesek za dodelitev na avkciji;

(57)

»mejni depozit« (deposit facility) pomeni odprto ponudbo Eurosistema, ki jo lahko nasprotne stranke uporabijo za depozite čez noč pri Eurosistemu prek NCB, in ki se obrestuje po vnaprej določeni obrestni meri;

(58)

»mejno posojilo« (marginal lending facility) pomeni odprto ponudbo Eurosistema, ki jo nasprotne stranke lahko uporabijo za pridobitev posojila čez noč od Eurosistema prek NCB po vnaprej določeni obrestni meri, če kot zavarovanje predložijo zadostno primerno finančno premoženje;

(59)

»multi cédulas« pomeni dolžniške instrumente, ki jih izdajo določeni španski nosilci s posebnim namenom (Fondo de Titulización de Activos– FTA), kar omogoča, da se združi v sklad določeno število majhnih izdaj posameznih cédulas (španskih kritih obveznic) različnih originatorjev;

(60)

»multilateralna razvojna banka« (multilateral development bank) pomeni subjekt, naštet v členu 117(2) Uredbe (EU) št. 575/2013, pri čemer se izpostavljenostim do takega subjekta dodeli utež tveganja 0 %;

(61)

»nacionalna centralna banka (NCB)« (national central bank – NCB) pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

(62)

»namenski denarni račun za T2S« (T2S Dedicated Cash Account – T2S DCA) pomeni račun, ki ga imetnik namenskega denarnega računa za T2S odpre v sistemu TARGET-Slovenija in ga uporablja za plačila v denarju v zvezi s poravnavo vrednostnih papirjev na T2S;

(63)

»namenski denarni račun za TIPS« (TIPS Dedicated Cash Account – TIPS DCA) pomeni račun, ki ga imetnik namenskega denarnega računa za TIPS odpre v sistemu TARGET-Slovenija in ga uporablja za opravljanje storitev takojšnjih plačil za stranke;

(64)

»nasprotna stranka« (counterparty) pomeni institucijo, ki izpolnjuje kriterije primernosti, določene v delu 3, in je zato upravičena do dostopa do operacij denarne politike Eurosistema;

(65)

»nefinančna družba« (non-financial corporation) ima enak pomen kakor v Uredbi (EU) št. 549/2013;

(66)

»neposredna povezava« (direct link) pomeni ureditev med dvema SPVP, ki ju upravljata CDD, pri čemer ena CDD z odprtjem računa vrednostnih papirjev postane neposredni udeleženec SPVP, ki ga upravlja druga CDD, kar omogoča prenos vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki;

(67)

»netržni dolžniški instrumenti, zavarovani s primernimi bančnimi posojili« (non-marketable debt instruments backed by eligible credit claims– DECC) pomenijo dolžniške instrumente:

(a)

ki so neposredno ali posredno zavarovani z bančnimi posojili, ki ustrezajo vsem kriterijem primernosti Eurosistema za bančna posojila v skladu z oddelkom 1 poglavja 1 naslova III v delu 4, ob upoštevanju določb člena 110.f;

(b)

ki nudijo dvojno zavarovanje: (i) s strani kreditne institucije, ki je originator bančnih posojil, ki služijo kot zavarovanje, in (ii) z dinamičnim kritnim skladom bančnih posojil iz točke (a), ki služi kot zavarovanje;

(c)

pri katerih ni nobenega tranširanja tveganj;

(68)

»netržno finančno premoženje« (non-marketable asset) pomeni katero koli naslednje finančno premoženje: vezane depozite, bančna posojila, hipotekarne dolžniške instrumente in DECC;

(69)

»obdobje izpolnjevanja« (maintenance period) ima enak pomen, kakor je opredeljen v Uredbi (EU) 2021/378 (ECB/2021/1);

(70)

»obrestna mera mejnega depozita« (deposit facility rate) pomeni obrestno mero, ki se uporabi za odprto ponudbo mejnega depozita;

(71)

»obrestna mera mejnega posojila« (marginal lending facility rate) pomeni obrestno mero, ki se uporabi za odprto ponudbo mejnega posojila;

(72)

»odbitek pri vrednotenju« (valuation haircut) pomeni zmanjšanje tržne vrednosti finančnega premoženja oziroma neodplačane vrednosti glavnice bančnega posojila, mobiliziranega kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, za določen odstotek;

(73)

»okvirni koledar rednih avkcij Eurosistema« (indicative calendar for the Eurosystem’s regular tender operations) pomeni koledar, ki ga pripravi Eurosistem ter ki določa obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv in najavo, dodelitev in zapadlost operacij glavnega refinanciranja in rednih operacij dolgoročnejšega refinanciranja;

(74)

»operacije denarne politike Eurosistema« (Eurosystem monetary policy operations) pomenijo operacije odprtega trga in odprte ponudbe;

(75)

»operacije dolgoročnejšega refinanciranja (longer-term refinancing operations – LTROs) pomenijo kategorijo operacij odprtega trga, ki jih Eurosistem izvaja v obliki povratnih transakcij, namenjenih povečevanju likvidnosti finančnega sektorja, in z zapadlostjo, ki je daljša od zapadlosti operacij glavnega refinanciranja;

(76)

»operacije finega uravnavanja« (fine-tuning operations) pomenijo kategorijo operacij odprtega trga, ki jih izvaja Eurosistem zlasti z namenom izravnavanja likvidnostnih nihanj na trgu;

(77)

»operacije glavnega refinanciranja« (main refinancing operations – MROs) pomenijo kategorijo rednih operacij odprtega trga, ki jih Eurosistem izvaja v obliki povratnih transakcij;

(78)

»Pogodba« pomeni Pogodba o delovanju Evropske unije;

(79)

»pogodba o začasni prodaji« (repurchase agreement) pomeni dogovor, po katerem se primerno finančno premoženje proda kupcu, ne da bi prodajalec obdržal lastništvo, prodajalec pa istočasno pridobi pravico in obveznost, da enakovredno finančno premoženje ponovno kupi po določeni ceni na datum v prihodnosti ali na poziv;

(80)

»poravnava po sistemu dostave proti plačilu« (delivery-versus-payment or delivery-against-payment system) pomeni mehanizem v sistemu poravnave »exchange-for-value«, ki zagotavlja, da je dokončen prenos finančnega premoženja, tj. dostava finančnega premoženja, opravljen samo, če pride do dokončnega prenosa drugega finančnega premoženja, tj. plačila;

(81)

»posojilo čez dan« (intraday credit) pomeni posojilo; kakor je opredeljeno v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija;

(82)

»posojilo ECONS« (Enhanced Contingency Solution) pomeni posojilo, ki se zagotovi v okviru izredne obdelave, kakor je navedeno v točki 2.3 (Izredna obdelava) in točki 3.2 (Izredna obdelava) Dodatka IV (Postopek neprekinjenega poslovanja in postopek v izrednih razmerah) v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija;

(83)

»posredna povezava« (relayed link) pomeni vzpostavljeno povezavo med SPVP, ki ju upravljata dve različni CDD, ki jima omogoča, da izmenjata transakcije ali prenose vrednostnih papirjev prek tretjega SPVP, ki ga upravlja CDD, ki deluje kot posrednik, ali, v primeru SPVP, ki ga upravljajo CDD, udeležene v TARGET2-Securities, prek več SPVP, ki jih upravljajo CDD, ki delujejo kot posredniki;

(84)

»povečanje obstoječe izdaje« (tap issuance, tap issue) pomeni izdajo, ki s predhodno izdajo ali izdajami predstavlja eno samo serijo izdaj;

(85)

»povratna transakcija« (reverse transaction) pomeni instrument, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga in dostopanju do mejnega posojila, kjer NCB kupi ali proda primerno finančno premoženje na podlagi pogodbe o začasni prodaji ali sklene kreditne posle v obliki zavarovanih posojil;

(86)

»poziv h kritju« (margin call) pomeni postopek, povezan z uporabo gibljivega kritja, ki določa, da lahko Eurosistem od nasprotne stranke zahteva zagotovitev dodatnega primernega finančnega premoženja ali denarnih sredstev, če redno merjena vrednost finančnega premoženja, ki ga je nasprotna stranka mobilizirala kot zavarovanje, pade pod določeno raven. V sistemih s skladom finančnega premoženja se poziv h kritju izvede samo v primerih nezadostnega zavarovanja, v sistemih označevanja finančnega premoženja kot zavarovanje pa se opravijo simetrični pozivi h kritju, pri čemer je vsaka metoda podrobneje opredeljena v nacionalni dokumentaciji domače NCB;

(87)

»primerna povezava« (eligible link) pomeni neposredno ali posredno povezavo, za katero je Eurosistem ocenil, da je skladna s kriteriji primernosti, določenimi v Prilogi Va, za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, in ki je objavljena na seznamu primernih povezav Eurosistema na spletni strani ECB. Primerno posredno povezavo sestavljajo osnovne primerne neposredne povezave;

(88)

»primerni SPVP« (eligible SSS) pomeni SPVP, ki ga upravlja CDD, za katerega je Eurosistem ocenil, da je skladen s kriteriji primernosti, določenimi v Prilogi Va, za uporabo pri kreditnih poslih Eurosistema, in ki je objavljen na seznamu primernih SPVP Eurosistema na spletni strani ECB;

(89)

»primerno finančno premoženje« (eligible assets) pomeni finančno premoženje, ki izpolnjuje kriterije, določene v delu 4 in je temu ustrezno primerno kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema;

(90)

»pristojni organ« (competent authority) pomeni javni organ ali telo, ki je v skladu z nacionalnim pravom uradno priznan in pooblaščen za nadzor institucij kot del sistema nadzora v zadevni državi članici, vključno z ECB v zvezi z nalogami, ki so nanjo prenesene z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (Glej opombo 10);

(91)

»repozitorij listinjenj ESMA« (ESMA securitisation repository) pomeni repozitorij listinjenj v smislu točke (23) člena 2 Uredbe (EU) 2017/2402, ki je registriran pri ESMA v skladu s členom 10 navedene uredbe;

(92)

»repozitorij, ki ga je imenoval Eurosistem« (Eurosystem designated repository) pomeni subjekt, ki ga je Eurosistem imenoval v skladu s Prilogo VII in še izpolnjuje zahteve za imenovanje iz navedene priloge;

(93)

»repozitorij podatkov na ravni posameznega posojila« (loan-level data repository) pomeni repozitorij listinjenj ESMA ali repozitorij, ki ga je imenoval Eurosistem;

(94)

»sistem nematerializiranih vrednostnih papirjev« (book entry system) pomeni sistem, ki omogoča prenos vrednostnih papirjev in drugega finančnega premoženja brez fizičnega premikanja papirnih listin ali potrdil (npr. elektronski prenos vrednostnih papirjev);

(95)

»sistem označevanja finančnega premoženja kot zavarovanje« (earmarking system) pomeni sistem za upravljanje zavarovanja s strani NCB, kjer se likvidnost zagotovi ob označitvi določenega prepoznavnega finančnega premoženja kot zavarovanje določenih kreditnih poslov Eurosistema. Domača NCB lahko dovoli zamenjavo tega finančnega premoženja z drugim določenim primernim finančnim premoženjem, pod pogojem, da se to finančno premoženje označi kot zavarovanje in zadostuje za določen posel;

(96)

»sistem poravnave vrednostnih papirjev (SPVP)« (securities settlement system – SSS) pomeni sistem poravnave vrednostnih papirjev, kakor je opredeljen v točki (10) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014, ki omogoča prenos vrednostnih papirjev brez plačila ali proti plačilu (dostava proti plačilu);

(97)

»sistem s skladom finančnega premoženja« (pooling system) pomeni sistem za upravljanje z zavarovanjem s strani NCB, pri čemer se finančno premoženje označi kot zavarovanje na način, da posamezno primerno finančno premoženje ni vezano na določen kreditni posel Eurosistema in lahko nasprotna stranka stalno zamenjuje primerno finančno premoženje;

(98)

»sistem TARGET« (TARGET) pomeni sistem bruto poravnave v realnem času za euro, ki zagotavlja poravnavo plačil v eurih v centralnobančnem denarju, urejen v Splošnih pogojih za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija;

(99)

»skrbnik« (custodian) pomeni subjekt, ki v imenu drugih hrani in upravlja vrednostne papirje in drugo finančno premoženje;

(100)

»skrbniški račun« (safe custody account) pomeni račun vrednostnih papirjev, s katerim upravlja mednarodna centralna depotna družba, CDD ali NCB, kamor lahko kreditne institucije položijo vrednostne papirje, ki so primerni kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema;

(101)

»skupina izdajatelja obveznic, povezanih s trajnostnostjo« (sustainability-linked bond issuer group) pomeni skupino podjetij, ki delujejo kot en sam gospodarski subjekt in tvorijo poročevalsko enoto za namene predložitve konsolidiranih računovodskih izkazov, sestavljajo pa jo matična družba ter vse njene neposredne in posredne hčerinske družbe;

(102)

»standardna avkcija« (standard tender) pomeni avkcijski postopek, ki se običajno izvede v časovnem okviru 24 ur od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom;

(103)

»strukturne operacije« (structural operations) pomenijo kategorijo operacij odprtega trga, ki jih Eurosistem izvaja zaradi prilagoditve strukturne likvidnostne pozicije Eurosistema do finančnega sektorja ali zaradi drugih namenov denarne politike, kakor je podrobneje določeno v delu 2;

(104)

»subjekt javnega sektorja« (public sector entity) pomeni subjekt, ki ga nacionalni statistični organ razvrsti kot enoto znotraj javnega sektorja za namene Uredbe (EU) št. 549/2013;

(105)

»subjekt za prenehanje« (wind-down entity) pomeni subjekt v zasebni ali javni lasti, (a) katerega glavni namen je, da se postopno prodajo njegova sredstva in da preneha poslovati, ali (b) ki je subjekt za upravljanje ali prodajo sredstev, ustanovljen za podporo prestrukturiranja in/ali reševanja v finančnem sektorju, vključno z nosilci upravljanja sredstev, ki so nastali zaradi ukrepa reševanja v obliki uporabe instrumenta izločitve sredstev v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (Glej opombo 11) ali nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja člen 42 Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta (Glej opombo 12);

(106)

»nosilec s posebnim namenom« (Special Purpose Vehicle– SPV) pomeni subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, kakor je opredeljen v točki 66 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(107)

»swap točke« (swap point) so razlika med deviznima tečajema terminske in promptne transakcije pri valutni zamenjavi, kotiranima v skladu s splošnimi tržnimi običaji;

(108)

»TARGET račun« (TARGET account) pomeni kateri koli račun, ki ga ima udeleženec odprtega v komponenti TARGET (tj. v katerem koli sistemu centralne banke, ki je del TARGET);

(109)

»terjatve iz naslova lizinga« (leasing receivables) pomenijo vnaprej določena in pogodbeno dogovorjena plačila lizingojemalca lizingodajalcu pod pogoji iz pogodbe o lizingu. Preostala vrednost ni terjatev iz naslova lizinga. Sporazumi o osebnem pogodbenem nakupu (Personal Contract Purchase, PCP), tj. sporazumi, po katerih ima dolžnik možnost: (a) izvesti končno plačilo in s tem pridobiti polno lastninsko pravico na blagu; ali (b) vrniti blago in s tem poravnati pogodbene obveznosti; se štejejo za pogodbe o lizingu;

(110)

»tripartitni agent« (tri-party agent) pomeni CDD, ki upravlja primerni SPVP in je sklenila pogodbo z NCB, po kateri ta CDD zagotavlja določene storitve upravljanja z zavarovanjem kot agent navedene NCB;

(111)

»tržna vrednost v primeru neplačila« (default market value) pomeni za katero koli premoženje na kateri koli dan:

(a)

tržno vrednost tega premoženja ob času vrednotenja v primeru neplačila, izračunano na osnovi najbolj reprezentativne cene na delovni dan pred datumom vrednotenja;

(b)

če reprezentativne cene za določeno premoženje na delovni dan pred datumom vrednotenja ni, se uporabi cena, po kateri je bil sklenjen zadnji posel s takim premoženjem. Če ta cena ni na voljo, NCB določi ceno ob upoštevanju zadnje cene identificirane za premoženje na referenčnem trgu;

(c)

v primeru premoženja, za katerega tržna vrednost ne obstaja, se uporabi katera koli druga razumna metoda vrednotenja;

(d)

če je NCB prodala premoženje ali enakovredno premoženje po tržni ceni pred časom vrednotenja v primeru neplačila, se uporabi neto izkupiček prodaje po odbitku vseh razumnih stroškov, pristojbin in izdatkov, nastalih v zvezi s tako prodajo, pri čemer NCB opravi izračun in določi zneske s tem v zvezi;

(112)

»tržno finančno premoženje« (marketable assets) pomeni dolžniške instrumente, s katerimi se trguje na trgu in ki izpolnjujejo kriterije primernosti, določena v delu 4;

(113)

»Unija« pomeni Evropsko unijo;

(114)

»valutna zamenjava za namene denarne politike« (foreign exchange swap for monetary policy purposes) pomeni instrument, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga, kjer Eurosistem promptno kupuje ali prodaja euro za tujo valuto in istočasno terminsko prodaja ali kupuje euro za tujo valuto na določen datum povratnega odkupa;

(115)

»valutna zaščita« (currency hedge) pomeni dogovor med izdajateljem vrednostnega papirja in nasprotno stranko pri transakciji valutne zaščite, po katerem se del valutnega tveganja, ki nastane zaradi prejetja denarnih tokov v valuti, ki ni euro, odpravi z zamenjavo teh denarnih tokov za plačila v eurih, ki jih bo izvedla nasprotna stranka pri transakciji valutne zaščite, in vključuje kakršna koli morebitna jamstva te nasprotne stranke za navedena plačila;

(116)

»variabilni kupon« (floating coupon) pomeni kupon, ki je vezan na referenčno obrestno mero, obdobje ponovnega določanja tega kupona pa ni daljše od enega leta;

(117)

»večstopenjski kupon« (multi-step coupon) pomeni strukturo kupona, kjer se mejni del (x) v življenjski dobi finančnega premoženja več kakor enkrat poveča v skladu z vnaprej določenim razporedom in na vnaprej določene datume, običajno na datum odpoklica vrednostnega papirja ali datum kuponskega plačila;

(118)

»zakonsko urejena krita obveznica« (legislative covered bond) pomeni krito obveznico, ki je krita obveznica, urejena z zakonodajo EGP, ali krita obveznica, urejena z zakonodajo države G10 zunaj EGP;

(119)

»zavarovano posojilo« (collateralised loan) pomeni dogovor med NCB in nasprotno stranko, po katerem se nasprotni stranki zagotovi likvidnost s posojilom, zavarovanim z izvršljivim zavarovanjem, ki ga ta nasprotna stranka odobri NCB v obliki npr. zastave, odstopa terjatve ali spremenljivega zavarovanja (charge) finančnega premoženja;

(120)

»zbiranje vezanih depozitov« (collection of fixed-term deposits) pomeni instrument, ki se uporablja pri izvajanju operacij odprtega trga in pri katerem Eurosistem povabi nasprotne stranke k pologu vezanih depozitov na računih pri njihovih domačih NCB z namenom umikanja likvidnosti s trga;

(121)

»zmanjšanje vrednosti« (valuation markdown) pomeni zmanjšanje tržne vrednosti finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje pri kreditnih poslih Eurosistema, za določen odstotek, preden se uporabi kateri koli odbitek pri vrednotenju.

DEL 2 – ORODJA, OPERACIJE, INSTRUMENTI IN POSTOPKI DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA

3. člen

Izvedbeni okvir denarne politike Eurosistema

1.

Orodja, ki jih Eurosistem uporablja pri izvajanju denarne politike, so:

(a)

operacije odprtega trga;

(b)

odprte ponudbe;

(c)

obvezne rezerve.

2.

Zahteve glede obveznih rezerv so določene v Uredbi Sveta (ES) št. 2531/98 in Uredbi (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).

4. člen

Okvirne značilnosti operacij denarne politike Eurosistema

Pregled značilnosti operacij denarne politike Eurosistema so podrobneje opisane v tabeli 1.

Tabela 1: Pregled značilnosti operacij denarne politike Eurosistema

Kategorije operacij denarne politike		Vrste instrumentov		Zapadlost	Pogostost	Postopek
		Povečevanje likvidnosti	Umikanje likvidnosti
Operacije odprtega trga	Operacije glavnega refinanciranja	Povratne transakcije	-	En teden	Tedensko	Standardne avkcije
	Operacije dolgoročnejšega refinanciranja	Povratne transakcije	-	Tri mesece *	Mesečno *	Standardne avkcije
	Operacije finega uravnavanja	Povratne transakcije Valutne zamenjave	Povratne transakcije	Nestandardizirana	Nestandardizirana	Avkcijski postopki
			Valutne zamenjave
			Zbiranje vezanih depozitov
	Strukturne operacije	Povratne transakcije	Povratne transakcije	Nestandardizirana	Nestandardizirana	Standardne avkcije**
		-	Izdaja dolžniških certifikatov ECB	Krajša od 12 mesecev
		Dokončni nakupi	Dokončne prodaje	-	Nestandardizirana	Dvostranski postopki* Avkcijski postopki**
Odprti ponudbi	Mejno posojilo	Povratne transakcije	-	Čez noč	Dostop po prostem preudarku nasprotnih strank
	Mejni depozit	-	Depoziti	Čez noč	Dostop po prostem preudarku nasprotnih strank

* V skladu s členom 7(2)(b), členom 7(2)(c), členom 7(3) in členom 7(4).

** V skladu s členom 9(2)(c), členom 10(4)(c) in členom 13(5)(d).

*** Postopki za dvostranske dokončne transakcije se sporočijo po potrebi.

**** V skladu s členom 9(2)(c) in členom 14(3)(c).

NASLOV I – OPERACIJE ODPRTEGA TRGA

POGLAVJE 1 – PREGLED OPERACIJ ODPRTEGA TRGA

5. člen

Pregled kategorij in instrumentov operacij odprtega trga

1.

Eurosistem lahko izvaja operacije odprtega trga z namenom uravnavanja obrestnih mer, uravnavanja likvidnosti na finančnem trgu in signaliziranja naravnanosti denarne politike.

2.

Operacije odprtega trga se lahko glede na njihov namen razvrstijo v naslednje kategorije:

(a)

operacije glavnega refinanciranja;

(b)

operacije dolgoročnejšega refinanciranja;

(c)

operacije finega uravnavanja;

(d)

strukturne operacije.

3.

Operacije odprtega trga se izvajajo v obliki naslednjih instrumentov:

(a)

povratnih transakcij;

(b)

valutnih zamenjav za namene denarne politike;

(c)

zbiranja vezanih depozitov;

(d)

izdaje dolžniških certifikatov ECB;

(e)

dokončnih transakcij.

4.

V zvezi s posameznimi kategorijami operacij odprtega trga, določenih v odstavku 2, se uporabljajo naslednji instrumenti iz odstavka 3:

(a)

operacije glavnega refinanciranja in operacije dolgoročnejšega refinanciranja se izvajajo izključno v obliki povratnih transakcij;

(b)

operacije finega uravnavanja se lahko izvajajo v obliki:

(i) povratnih transakcij;

(ii) valutnih zamenjav za namene denarne politike;

(iii) zbiranja vezanih depozitov;

(c)

strukturne operacije se lahko izvajajo v obliki:

(i) povratnih transakcij;

(ii) izdaje dolžniških certifikatov ECB;

(iii) dokončnih transakcij.

5.

Operacije odprtega trga se izvajajo na pobudo ECB, ki tudi določi pogoje za njihovo izvršitev in instrument, ki se uporabi.

POGLAVJE 2 – KATEGORIJE OPERACIJ ODPRTEGA TRGA

6. člen

Operacije glavnega refinanciranja

1.

Eurosistem izvaja operacije glavnega refinanciranja v obliki povratnih transakcij.

2.

Operativne značilnosti operacij glavnega refinanciranja so naslednje:

(a)

so operacije za povečevanje likvidnosti;

(b)

običajno se izvajajo vsak teden v skladu z okvirnim koledarjem rednih avkcij Eurosistema;

(c)

njihova zapadlost je običajno en teden, kakor je navedeno v okvirnem koledarju rednih avkcij Eurosistema, ob upoštevanju izjeme iz odstavka 3;

(d)

decentralizirano jih izvajajo NCB;

(e)

izvajajo se na podlagi standardnih avkcij;

(f)

zanje veljajo kriteriji primernosti, kot so določeni v delu 3, ki jih morajo izpolnjevati vse nasprotne stranke, ki predložijo protiponudbe pri teh operacijah;

(g)

zavarovane so s primernim finančnim premoženjem.

3.

Zapadlost operacij glavnega refinanciranja se lahko razlikuje zaradi različnih praznikov v državah članicah, katerih valuta je euro.

4.

Svet ECB redno odloča o obrestnih merah operacij glavnega refinanciranja. Spremenjene obrestne mere se začnejo uporabljati z začetkom novega obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv.

5.

Ne glede na odstavek 4 lahko Svet ECB kadar koli spremeni obrestno mero operacij glavnega refinanciranja. Taka odločitev se začne uporabljati ne prej kot naslednji delovni dan Eurosistema.

6.

Operacije glavnega refinanciranja se izvedejo na podlagi avkcijskih postopkov s fiksno mero ali avkcijskih postopkov z variabilno mero, kakor odloči Eurosistem.

7. člen

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

1.

Eurosistem izvaja operacije dolgoročnejšega refinanciranja v obliki povratnih transakcij z namenom, da nasprotnim strankam zagotovi likvidnost, katere zapadlost je daljša od zapadlosti operacij glavnega refinanciranja.

2.

Operativne značilnosti operacij dolgoročnejšega refinanciranja so naslednje:

(a)

so povratne operacije za povečevanje likvidnosti;

(b)

izvajajo se redno vsak mesec v skladu z okvirnim koledarjem rednih avkcij Eurosistema, ob upoštevanju izjeme, določene v odstavku 4;

(c)

njihova zapadlost je običajno tri mesece v skladu z okvirnim koledarjem rednih avkcij Eurosistema, ob upoštevanju izjem, določenih v odstavkih 3 in 4;

(d)

decentralizirano jih izvajajo NCB;

(e)

izvajajo se na podlagi standardnih avkcij;

(f)

zanje veljajo kriteriji primernosti, kot so določeni v delu 3, ki jih morajo izpolnjevati vse nasprotne stranke, ki predložijo protiponudbe pri teh operacijah;

(g)

zavarovane so s primernim finančnim premoženjem.

3.

Zapadlost operacij dolgoročnejšega refinanciranja se lahko razlikuje zaradi različnih praznikov v državah članicah, katerih valuta je euro.

4.

Eurosistem lahko občasno izvaja operacije dolgoročnejšega refinanciranja z zapadlostjo, daljšo od treh mesecev. Te operacije niso navedene v okvirnem koledarju rednih avkcij Eurosistema.

5.

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja z zapadlostjo, daljšo od treh mesecev, ki se izvajajo občasno, kakor je navedeno v odstavku 4, lahko vsebujejo klavzulo o predčasnem vračilu. Taka klavzula o predčasnem vračilu lahko pomeni bodisi možnost bodisi obveznost nasprotnih strank, da vrnejo vse zneske ali del zneskov, ki so jim bili dodeljeni v dani operaciji. Obvezna klavzula o predčasnem poplačilu mora temeljiti na izrecnih in vnaprej opredeljenih pogojih. Datume, na katere so predčasna vračila možna, objavi Eurosistem ob najavi operacij. Eurosistem se lahko v izjemnih okoliščinah odloči, da začasno ustavi predčasna vračila na določene datume, med drugim zaradi praznikov v državah članicah, katerih valuta je euro.

6.

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja se izvajajo na podlagi avkcijskih postopkov z variabilno mero, razen če se Eurosistem odloči, da se izvajajo na podlagi avkcijskega postopka s fiksno mero. V tem primeru se lahko mera, ki se uporablja v avkcijskih postopkih s fiksno mero, v času trajanja operacije indeksira na referenčno mero (npr. povprečno obrestno mero operacij glavnega refinanciranja), s pribitkom ali brez njega.

8. člen

Operacije finega uravnavanja

1.

Eurosistem lahko izvaja operacije finega uravnavanja v obliki povratnih transakcij, valutnih zamenjav za namene denarne politike ali zbiranja vezanih depozitov, zlasti z namenom izravnavanja likvidnostnih nihanj na trgu.

2.

Operativne značilnosti operacij finega uravnavanja so naslednje:

(a)

lahko se izvajajo kot operacije za povečevanje likvidnosti ali kot operacije za umikanje likvidnosti;

(b)

njihova pogostost in zapadlost običajno nista standardizirani;

(c)

običajno se izvajajo na podlagi hitrih avkcij, razen če se Eurosistem ob upoštevanju posebnih vidikov denarne politike ali zaradi odzivanja na tržne razmere odloči, da se določena operacija finega uravnavanja izvaja na podlagi standardne avkcije;

(d)

decentralizirano jih izvajajo NCB, pri čemer to ne sme posegati v člen 46(3);

(e)

zanje veljajo kriteriji primernosti nasprotnih strank, kot so določeni v delu 3, odvisno od:

(i) vrste instrumenta za izvajanje operacij finega uravnavanja in

(ii) postopka, ki se uporablja za to vrsto instrumenta;

(f)

kadar se izvajajo v obliki povratnih transakcij, so zavarovane s primernim finančnim premoženjem.

3.

ECB lahko izvaja operacije finega uravnavanja na kateri koli delovni dan Eurosistema z namenom uravnavanja likvidnostnih neravnovesij v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv. Če trgovalni dan, dan poravnave in dan vračila niso delovni dnevi NCB, zadevni NCB ni treba izvajati teh operacij.

4.

Eurosistem si pridržuje pravico do visoke stopnje fleksibilnosti pri izbiri postopkov in operativnih značilnostih izvajanja operacij finega uravnavanja, da se lahko odzove na tržne razmere.

9. člen

Strukturne operacije

1.

Eurosistem lahko izvaja strukturne operacije v obliki povratnih transakcij, izdaje dolžniških certifikatov ECB ali dokončnih transakcij z namenom prilagoditve strukturne pozicije Eurosistema do finančnega sistema ali zaradi drugih namenov izvajanja denarne politike.

2.

Operativne značilnosti strukturnih operacij so naslednje:

(a)

so operacije za povečevanje likvidnosti ali operacije za umikanje likvidnosti;

(b)

njihova pogostost in zapadlost nista standardizirani;

(c)

izvajajo se na podlagi avkcijskih ali dvostranskih postopkov, odvisno od vrste instrumenta za izvajanje strukturne operacije;

(d)

decentralizirano jih izvajajo NCB;

(e)

zanje veljajo kriteriji primernosti nasprotnih strank, kot so določeni v delu 3, odvisno od: (i) vrste instrumenta za izvajanje strukturnih operacij in (ii) postopka, ki se uporablja za to vrsto instrumenta;

(f)

strukturne operacije za povečevanje likvidnosti so zavarovane s primernim finančnim premoženjem, razen v primeru dokončnih nakupov.

3.

Eurosistem si pridržuje pravico do visoke stopnje fleksibilnosti pri izbiri postopkov in operativnih značilnostih izvajanja strukturnih operacij, da se lahko odzove na tržne razmere in druga strukturna gibanja.

POGLAVJE 3 – INSTRUMENTI ZA OPERACIJE ODPRTEGA TRGA

10. člen

Povratne transakcije

1.

Povratne transakcije so posebni instrumenti za izvajanje operacij odprtega trga, kjer NCB kupi ali proda primerno finančno premoženje na podlagi pogodbe o začasni prodaji ali sklene kreditne posle v obliki zavarovanih posojil, odvisno od pogodbenih dogovorov ali predpisov, ki jih uporabljajo NCB.

2.

Pogodbe o začasni prodaji in zavarovana posojila morajo izpolnjevati dodatne zahteve za te instrumente, določene v delu 8.

3.

Povratne transakcije za povečevanje likvidnosti so zavarovane s primernim finančnim premoženjem kot zavarovanjem v skladu z delom 4.

4.

Operativne značilnosti povratnih transakcij za namene denarne politike so naslednje:

(a)

lahko se izvajajo kot operacije za povečevanje likvidnosti ali kot operacije za umikanje likvidnosti;

(b)

njihova pogostost in zapadlost sta odvisni od kategorije operacij odprtega trga, za katero se uporabijo;

(c)

tiste, ki spadajo v kategorijo operacij odprtega trga, se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, z izjemo operacij finega uravnavanja, pri katerih se izvajajo na podlagi avkcijskih postopkov;

(d)

tiste, ki spadajo v kategorijo mejnega posojila, se izvajajo, kakor je opisano v členu 18;

(e)

decentralizirano jih izvajajo NCB, pri čemer to ne sme posegati v člen 46(3).

5.

Povratne transakcije za umikanje likvidnosti so zavarovane s finančnim premoženjem, ki ga zagotovi Eurosistem. Kriteriji primernosti za to finančno premoženje so enaki tistim, ki veljajo za primerno finančno premoženje, ki se uporablja pri povratnih transakcijah za umikanje likvidnosti, v skladu z delom 4. Pri povratnih transakcijah za umikanje likvidnosti se odbitki pri vrednotenju ne uporabljajo.

11. člen

Valutne zamenjave za namene denarne politike

1.

Valutne zamenjave za namene denarne politike sestavljata istočasni promptna in terminska zamenjava eura za tujo valuto.

2.

Valutne zamenjave za namene denarne politike morajo izpolnjevati dodatne zahteve za te instrumente, določene v delu 8.

3.

Razen če se Svet ECB odloči drugače, Eurosistem sklepa posle samo v valutah, s katerimi se veliko trguje, in v skladu z običajno tržno prakso.

4.

Pri vsaki valutni zamenjavi za namene denarne politike se Eurosistem in nasprotne stranke dogovorijo o swap točkah za transakcijo, ki se jih kotira v skladu s splošnimi tržnimi običaji. Določitev deviznih tečajev pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike je opisana v tabeli 2.

5.

Operativne značilnosti valutnih zamenjav za namene denarne politike so naslednje:

(a)

lahko se izvajajo kot operacije za povečevanje likvidnosti ali kot operacije za umikanje likvidnosti;

(b)

njihova pogostost in zapadlost nista standardizirani;

(c)

izvajajo se na podlagi hitrih avkcij, razen če se Eurosistem ob upoštevanju posebnih vidikov denarne politike ali zaradi odzivanja na tržne razmere odloči, da se določena operacija izvaja na podlagi standardne avkcije;

(d)

decentralizirano jih izvajajo NCB, pri čemer to ne sme posegati v člen 46(3).

6.

Za nasprotne stranke, ki sodelujejo pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike, veljajo kriteriji primernosti, kot so določeni v delu 3, odvisno od postopka, ki se uporabi za zadevno operacijo.

Tabela 2: Določitev deviznih tečajev pri valutnih zamenjavah za namene denarne politike

&fbco;binary entityId="010dda25-0f06-4df2-9c6d-9d43543a3b70" type="png"&fbcc;

12. člen

Zbiranje vezanih depozitov

1.

Eurosistem lahko povabi nasprotne stranke k vezavi depozitov pri njihovih domačih NCB.

2.

Depoziti nasprotnih strank se vežejo za določeno obdobje in s fiksno obrestno mero.

3.

Obrestne mere za vezane depozite so lahko: (a) pozitivne; (b) nič odstotkov; (c) negativne.

4.

Obrestna mera za vezani depozit je linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija »dejansko število dni/360 dni v letu«. Obresti se izplačajo ob zapadlosti depozita. Uporaba negativne obrestne mere za vezane depozite povzroči plačilno obveznost imetnika depozita do domače NCB, vključno s pravico te NCB, da ustrezno bremeni račun nasprotne stranke. NCB v zameno za vezane depozite ne dajejo nobenega zavarovanja.

5.

Vezani depoziti se vodijo na računih pri domači NCB, tudi kadar mora te operacije po členu 46(3) centralizirano izvršiti ECB.

6.

Operativne značilnosti zbiranja vezanih depozitov so naslednje:

(a)

izvaja se z namenom umikanja likvidnosti;

(b)

izvaja se lahko na podlagi vnaprej najavljenega razporeda operacij z vnaprej določeno pogostostjo in zapadlostjo ali občasno, zaradi odzivanja na spremenjene likvidnostne razmere, npr. zbiranje vezanih depozitov se lahko izvaja na zadnji dan obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv z namenom uravnavanja likvidnostnega neravnovesja, nastalega po dodelitvi zadnje operacije glavnega refinanciranja;

(c)

izvaja se na podlagi hitrih avkcij, razen če se ECB ob upoštevanju posebnih vidikov denarne politike ali zaradi odzivanja na tržne razmere odloči, da se določena operacija izvaja na podlagi standardne avkcije;

(d)

decentralizirano ga izvajajo NCB, pri čemer to ne sme posegati v člen 46(3).

7.

Za nasprotne stranke, ki sodelujejo pri zbiranju vezanih depozitov, veljajo kriteriji primernosti, kot so določeni v delu 3, odvisno od postopka, ki se uporabi za zadevno operacijo.

13. člen

Izdaja dolžniških certifikatov ECB

1.

Dolžniški certifikati ECB predstavljajo dolžniško obveznost ECB do imetnika certifikata.

2.

Dolžniški certifikati ECB se izdajo in hranijo v nematerializirani obliki pri depotnih družbah v državah članicah, katerih valuta je euro.

3.

ECB ne postavlja nobenih omejitev glede prenosljivosti dolžniških certifikatov ECB.

4.

ECB lahko izda dolžniške certifikate ECB v:

(a)

diskontiranem znesku ob izdaji, ki je nižji od nominalnega zneska; ali

(b)

znesku, ki je višji od nominalnega zneska;

in se ob zapadlosti izplačajo v nominalnem znesku.

Razlika med zneskom ob izdaji in nominalnim zneskom (tj. zneskom izplačila) je enaka obračunanim obrestim na znesek ob izdaji po dogovorjeni obrestni meri za obdobje do zapadlosti certifikata. Uporabljena obrestna mera je linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija »dejansko število dni/360 dni v letu«. Izračun zneska ob izdaji se opravi v skladu s tabelo 3.

Tabela 3: Izdaja dolžniških certifikatov ECB

Znesek ob izdaji je:		&fbco;binary entityId="cf65ead6-7dd7-4d24-bdcb-4ac2eaaa88e7" type="png"&fbcc;
kjer je:
N =	nominalni znesek dolžniškega certifikata ECB
r_I =	obrestna mera (v %)
D =	zapadlost dolžniškega certifikata ECB (v dnevih)
P_T =	znesek ob izdaji dolžniškega certifikata ECB

5.

Operativne značilnosti dolžniških certifikatov ECB so naslednje:

(a)

izdajo se kot operacija odprtega trga za umikanje likvidnosti;

(b)

lahko se izdajajo redno ali občasno;

(c)

njihova zapadlost je krajša od 12 mesecev;

(d)

izdajo se na podlagi standardnih avkcij;

(e)

avkcije in poravnave certifikatov decentralizirano opravljajo NCB.

6.

Za nasprotne stranke, ki sodelujejo pri standardni avkciji za izdajo dolžniških certifikatov ECB, veljajo kriteriji primernosti, kot so določeni v delu 3.

14. člen

Dokončne transakcije

1.

Dokončna transakcija vključuje popoln prenos lastništva s prodajalca na kupca, ne da bi bil pri tem predviden poznejši prenos lastništva nazaj na prodajalca.

2.

Pri izvajanju dokončnih transakcij in izračunu cen Eurosistem ravna v skladu s tržnimi običaji, ki se najbolj pogosto uporabljajo za dolžniške instrumente, uporabljene v transakciji.

3.

Operativne značilnosti dokončnih transakcij so naslednje:

(a)

lahko se izvajajo kot operacije za povečevanje likvidnosti (dokončni nakupi) ali kot operacije za umikanje likvidnosti (dokončne prodaje);

(b)

njihova pogostost ni standardizirana;

(c)

izvajajo se na podlagi dvostranskih postopkov, razen če se ECB odloči, da se določena operacija izvede na podlagi hitre ali standardne avkcije;

(d)

decentralizirano jih izvajajo NCB, razen če se Svet ECB odloči, da določeno operacijo izvaja ECB ali ena ali več NCB, ki delujejo kot operativna enota ECB;

(e)

temeljijo samo na primernem tržnem finančnem premoženju, kakor je določeno v delu 4.

4.

Za nasprotne stranke, ki sodelujejo pri dokončnih transakcijah, veljajo kriteriji primernosti, kot so določeni v delu 3.

15. člen

Obveznost zavarovanja in poravnave pri povratnih transakcijah in valutnih zamenjavah za namene denarne politike

1.

Pri povratnih transakcijah in valutnih zamenjavah za namene denarne politike, s katerimi Eurosistem povečuje likvidnost, morajo nasprotne stranke:

(a)

prenesti zadostni znesek primernega finančnega premoženja v primeru povratnih transakcij ali ustrezni znesek v tuji valuti v primeru valutnih zamenjav za poravnavo zneska na dan poravnave;

(b)

zagotavljati ustrezno zavarovanje operacije do njene zapadlosti; vrednost finančnega premoženja, mobiliziranega kot zavarovanje, mora vedno kriti skupni neodplačani znesek operacije za povečevanje likvidnosti, vključno z obračunanimi obrestmi v obdobju trajanja operacije. Če se obresti obračunavajo po pozitivni obrestni meri, je treba zadevni znesek dnevno prištevati k skupnemu neodplačanemu znesku operacije za povečevanje likvidnosti, če se obresti obračunavajo po negativni obrestni meri, pa je treba zadevni znesek od skupnega neodplačanega zneska operacije za povečevanje likvidnosti dnevno odštevati;

(c)

v zvezi s točko (b), kjer je primerno, zagotoviti ustrezno zavarovanje ob pozivih h kritju v obliki zadostnega primernega finančnega premoženja ali denarnih sredstev.

2.

Pri povratnih transakcijah in valutnih zamenjavah za namene denarne politike, s katerimi Eurosistem umika likvidnost, morajo nasprotne stranke:

(a)

prenesti zadostni znesek denarnih sredstev za poravnavo zneskov, ki so jim bili dodeljeni v zadevni operaciji za umikanje likvidnosti;

(b)

zagotavljati ustrezno zavarovanje operacije do njene zapadlosti;

(c)

v zvezi s točko (b), kjer je primerno, zagotoviti ustrezno zavarovanje ob pozivih h kritju v obliki zadostnega primernega finančnega premoženja ali denarnih sredstev.

3.

Neizpolnjevanje zahtev, navedenih v odstavkih 1 in 2, se sankcionira, kjer je primerno, po členih od 169 do 172.

16. člen

Obveznost poravnave pri dokončnih nakupih in prodajah, zbiranju vezanih depozitov in izdaji dolžniških certifikatov ECB

1.

Pri operacijah odprtega trga, ki se izvajajo v obliki dokončnih nakupov in prodaj, zbiranja vezanih depozitov in izdaje dolžniških certifikatov ECB, morajo nasprotne stranke prenesti zadostni znesek primernega finančnega premoženja ali denarnih sredstev za poravnavo zneska, dogovorjenega v transakciji.

2.

Neizpolnjevanje zahteve, navedene v odstavku 1, se sankcionira, kjer je primerno, po členih od 169 do 172.

NASLOV II – ODPRTE PONUDBE

17. člen

Odprti ponudbi

1.

NCB odobrijo dostop do odprtih ponudb Eurosistema na pobudo svojih nasprotnih strank.

2.

Odprti ponudbi sestavljata naslednji kategoriji:

(a)

mejno posojilo;

(b)

mejni depozit.

3.

Pogoji odprtih ponudb so enaki v vseh državah članicah, katerih valuta je euro.

4.

NCB odobrijo dostop do odprtih ponudb samo v skladu s cilji ECB in splošnimi vidiki denarne politike.

5.

ECB lahko kadar koli prilagodi pogoje odprtih ponudb ali ju začasno ukine.

6.

Svet ECB redno odloča o obrestnih merah odprtih ponudb. Spremenjene obrestne mere se začnejo uporabljati z začetkom novega obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv, kakor je opredeljeno v členu 8 Uredbe (EU) 2021/378 (ECB/2021/1). ECB objavi koledar obdobij izpolnjevanja obveznih rezerv vsaj tri mesece pred začetkom vsakega koledarskega leta.

7.

Ne glede na odstavek 6 lahko Svet ECB kadar koli spremeni obrestne mere odprtih ponudb. Taka odločitev se začne uporabljati ne prej kot naslednji delovni dan Eurosistema.

POGLAVJE 1 – MEJNO POSOJILO IN POSOJILO ČEZ DAN

18. člen

Značilnosti mejnega posojila

1.

Nasprotne stranke lahko uporabijo mejno posojilo, da pridobijo likvidnost čez noč od Eurosistema s povratno transakcijo s svojo domačo NCB, po vnaprej določeni obrestni meri, z uporabo primernega finančnega premoženja kot zavarovanja.

2.

NCB zagotavljajo likvidnost v okviru mejnega posojila na podlagi pogodb o začasni prodaji ali zavarovanih posojil v skladu s pogodbenimi dogovori ali predpisi, ki jih uporabljajo te NCB.

3.

Glede zneska likvidnosti, ki se lahko odobri v okviru mejnega posojila, ni nobene omejitve, pod pogojem, da se zagotovi ustrezno zavarovanje po odstavku 4.

4.

Nasprotne stranke morajo predložiti kot zavarovanje zadostno primerno finančno premoženje pred uporabo mejnega posojila. To finančno premoženje je treba vnaprej deponirati pri zadevni NCB ali ga predložiti skupaj z zahtevo za dostop do mejnega posojila.

19. člen

Pogoji dostopa do mejnega posojila

1.

Do mejnega posojila imajo dostop institucije, ki izpolnjujejo kriterije primernosti po členu 56 in imajo dostop do računa pri Banki Slovenije, kjer se transakcija lahko poravna.

2.

Dostop do mejnega posojila se odobri samo na delovne dni v sistemu TARGET, razen dni, ko sistem TARGET ob koncu dneva ni na voljo zaradi več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET, kakor je navedeno v členu 202.a. Ob dnevih, ko SPVP niso odprti za poslovanje, se dostop do mejnega posojila odobri na podlagi primernega finančnega premoženja, ki je že bilo vnaprej deponirano za račun Banke Slovenije.

3.

Če Banka Slovenije zaradi praznikov na določene delovne dneve Eurosistema ni odprta za namen izvajanja operacij denarne politike, lahko Banka Slovenije vnaprej obvesti svoje nasprotne stranke o ureditvi dostopa do mejnega posojila na te praznične dni.

4.

Dostop do mejnega posojila se lahko odobri na podlagi posebnega zahtevka nasprotne stranke ali avtomatično, kakor je določeno v odstavkih od 5 do 7.

5.

Nasprotna stranka lahko Banki Slovenije pošlje zahtevek za dostop do mejnega posojila. Če Banka Slovenije prejme zahtevek najpozneje 15 minut po času zaprtja sistema TARGET, Banka Slovenije obravnava zahtevek v sistemu TARGET še isti dan. Rok za vložitev zahtevka za dostop do mejnega posojila se na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv podaljša za dodatnih 15 minut. V izjemnih okoliščinah se lahko Eurosistem odloči za uporabo poznejših rokov. V zahtevku za dostop do mejnega posojila je treba navesti znesek zahtevanega posojila. Nasprotna stranka mora predložiti zadostno primerno finančno premoženje kot zavarovanje za transakcijo, razen če je nasprotna stranka to finančno premoženje že vnaprej deponirala pri Banki Slovenije po členu 18(4).

6.

Ob koncu vsakega delovnega dneva se v primeru, da je skupna vsota stanj na vseh TARGET računih nasprotne stranke pri Banki Slovenije, ki ostane po zaključku kontrolnih postopkov ob koncu dneva, negativna, to avtomatično šteje kot zahtevek za dostop do mejnega posojila. Za izpolnitev zahteve iz člena 18(4) morajo nasprotne stranke, preden pride do takega avtomatičnega zahtevka, pri Banki Slovenije vnaprej deponirati zadostno primerno finančno premoženje kot zavarovanje za transakcijo. Neizpolnjevanje tega pogoja dostopa se sankcionira v skladu s členi od 169 do 172. Če nasprotna stranka, katere dostop do operacij denarne politike Eurosistema je bil omejen v skladu s členom 173, zaradi avtomatičnega zahtevka prekorači sprejeto omejitev, se v zvezi z zneskom prekoračitve te omejitve uporabijo sankcije v skladu s členi od 169 do 172.

7.

Nasprotna stranka predloži zahtevo Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki izvajanja posojila čez dan ter odprtih ponudb, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije.

20. člen

Zapadlost in obrestna mera mejnega posojila

1.

Zapadlost mejnega posojila je čez noč. Posojilo se odplača naslednji valutni dan, na katerega so: (a) sistem TARGET in (b) zadevni SPVP odprti za poslovanje, in sicer v trenutku, ko se ti sistemi odprejo za poslovanje.

2.

Obrestno mero, po kateri se obrestuje mejno posojilo, objavi Eurosistem vnaprej, izračuna pa se kot linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija »dejansko število dni/360 dni v letu«. Obrestna mera, ki se uporablja za mejno posojilo, se imenuje obrestna mera mejnega posojila.

3.

Obresti mejnega posojila se plačajo skupaj z odplačilom posojila.

21. člen

Značilnosti in pogoji dostopa do posojila čez dan

Negativno stanje na glavnem denarnem računu nasprotne stranke ustvarja posojilo čez dan v skladu s Splošnimi pogoji za udeležbo v sistemu TARGET-Slovenija in z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki izvajanja posojila čez dan ter odprtih ponudb, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije.

POGLAVJE 2 – MEJNI DEPOZIT

22. člen

Značilnosti mejnega depozita

1.

Nasprotne stranke lahko uporabijo mejni depozit za deponiranje depozitov čez noč pri Eurosistemu prek domače NCB, ki se obrestujejo po vnaprej določeni obrestni meri.

2.

Obrestna mera mejnega depozita je lahko: (a) pozitivna, (b) nič odstotkov ali (c) negativna.

3.

NCB v zameno za depozite ne dajejo nobenega zavarovanja.

4.

Glede zneska, ki ga lahko nasprotna stranka deponira v okviru mejnega depozita, ni nobene omejitve.

23. člen

Pogoji dostopa do mejnega depozita

1.

Do mejnega depozita imajo dostop institucije, ki izpolnjujejo kriterije primernosti po členu 56 in imajo dostop do računa pri Banki Slovenije, kjer se transakcija lahko poravna. Dostop do mejnega depozita se odobri samo na delovne dni v sistemu TARGET, razen dni, ko sistem TARGET ob koncu dneva ni na voljo zaradi več delovnih dni trajajoče motnje v sistemu TARGET, kakor je navedeno v členu 202.a.

2.

Za odobritev mejnega depozita mora nasprotna stranka Banki Slovenije poslati zahtevek. Če Banka Slovenije prejme zahtevek najpozneje 15 minut po času zaprtja sistema TARGET, obravnava zahtevek v sistemu TARGET še isti dan. Rok za vložitev zahtevka za dostop do mejnega depozita se na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv podaljša za dodatnih 15 minut. V izjemnih okoliščinah se lahko Eurosistem odloči za uporabo poznejših rokov. V zahtevku je treba navesti znesek, ki se deponira.

3.

Nasprotna stranka predloži zahtevek Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za nasprotne stranke in Banko Slovenije v zvezi s postopki izvajanja posojila čez dan ter odprtih ponudb, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije.

24. člen

Zapadlost in izračun obresti mejnega depozita

1.

Zapadlost depozitov v okviru mejnega depozita je čez noč. Depoziti zapadejo naslednji dan, na katerega je sistem TARGET odprt za poslovanje, in sicer v trenutku, ko se ta sistem odpre za poslovanje.

2.

Obrestno mero mejnega depozita objavi Eurosistem vnaprej, izračuna pa se kot linearna obrestna mera, pri čemer se za štetje dni uporablja konvencija »dejansko število dni/360 dni v letu«.

3.

Obresti na depozite se plačajo ob zapadlosti depozita. Uporaba negativne obrestne mere za mejni depozit povzroči plačilno obveznost imetnika depozita do Banke Slovenije, vključno s pravico Banke Slovenije, da ustrezno bremeni račun nasprotne stranke.

NASLOV III – POSTOPKI ZA OPERACIJE DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA

POGLAVJE 1 – AVKCIJSKI POSTOPKI ZA OPERACIJE ODPRTEGA TRGA EUROSISTEMA

25. člen

Vrste postopkov za operacije odprtega trga

Operacije odprtega trga se izvajajo na podlagi avkcijskih postopkov.

ODDELEK 1 – AVKCIJSKI POSTOPKI

26. člen

Pregled avkcijskih postopkov

1.

Avkcijski postopki se izvajajo v šestih operativnih korakih, kakor so določeni v tabeli 4.

Tabela 4: Operativni koraki pri avkcijskih postopkih

Korak 1:	Najava avkcije
(a) ECB javno najavi avkcijo
(b) Banka Slovenije najavi avkcijo neposredno posameznim nasprotnim strankam
Korak 2:	Priprava in predložitev protiponudb s strani nasprotnih strank
Korak 3:	Zbiranje protiponudb s strani Eurosistema
Korak 4:	Dodelitev in objava rezultatov avkcije
(a) ECB odloči o dodelitvi
(b)	ECB javno objavi rezultate dodelitve
Korak 5:	Pošiljanje obvestil uspešnim ponudnikom
Korak 6:	Poravnava transakcij

2.

Avkcijski postopki se izvajajo v obliki standardnih avkcij ali hitrih avkcij. Operativne značilnosti standardnih in hitrih avkcij so enake, razen časovnega okvira (tabeli 5 in 6) in kroga nasprotnih strank.

Tabela 5: Približen časovni okvir za operativne korake pri standardnih avkcijah (naveden je srednjeevropski čas (Glej opombo 13))
&fbco;binary entityId="4293dd98-e929-450c-9e2e-28ba919a1ef2" type="png"&fbcc;

Tabela 6: Približen časovni okvir za operativne korake pri hitrih avkcijah (naveden je srednjeevropski čas)
&fbco;binary entityId="f746ad67-120d-40ae-975c-e8fbe16f6aea" type="png"&fbcc;

3.

Eurosistem lahko izvaja avkcijske postopke s fiksno mero ali avkcijske postopke z variabilno mero.

27. člen

Standardne avkcije

1.

Eurosistem uporablja standardne avkcije za izvajanje: (a) operacij glavnega refinanciranja; (b) operacij dolgoročnejšega refinanciranja; (c) določenih strukturnih operacij, tj. strukturnih povratnih operacij in izdajo dolžniških certifikatov ECB.

2.

Eurosistem lahko ob upoštevanju posebnih vidikov denarne politike ali zaradi odzivanja na tržne pogoje uporablja standardne avkcije tudi za izvajanje operacij finega uravnavanja in strukturnih operacij v obliki dokončnih transakcij.

3.

Pri standardnih avkcijah praviloma: (a) poteče največ 24 ur od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom; in (b) čas med rokom za predložitev protiponudb in objavo rezultatov dodelitve je približno dve uri.

4.

ECB se lahko odloči, da pri posameznih operacijah prilagodi časovni okvir, če meni, da je to primerno.

28. člen

Hitre avkcije

1.

Eurosistem običajno uporablja hitre avkcije za izvajanje operacij finega uravnavanja, ob upoštevanju posebnih vidikov denarne politike ali zaradi odzivanja na tržne razmere pa jih lahko uporablja tudi za strukturne operacije v obliki dokončnih transakcij.

2.

Hitre avkcije se izvedejo v roku 105 minut po najavi avkcije, obvestila uspešnim ponudnikom pa se pošljejo takoj po javni objavi rezultatov dodelitve.

3.

ECB se lahko odloči, da pri posameznih operacijah prilagodi časovni okvir, če meni, da je to primerno.

4.

Eurosistem lahko v skladu s kriteriji in postopki, določenimi v členu 58, izbere omejeno število nasprotnih strank za sodelovanje pri hitrih avkcijah.

29. člen

Izvajanje standardnih avkcij za operacije glavnega refinanciranja in redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja na podlagi koledarja avkcij

1.

Avkcijski postopki za operacije glavnega refinanciranja in redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja se izvajajo v skladu z okvirnim koledarjem rednih avkcij Eurosistema.

2.

Okviren koledar rednih avkcij Eurosistema se objavi na spletnih straneh ECB in NCB vsaj tri mesece pred začetkom koledarskega leta, za katero velja.

3.

Običajni trgovalni dnevi za operacije glavnega refinanciranja in redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja so navedeni v tabeli 7.

Tabela 7: Običajni trgovalni dnevi za operacije glavnega refinanciranja in redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Kategorija operacij odprtega trga	Običajen trgovalni dan (T)
Operacije glavnega refinanciranja	Vsak torek*
Redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja	Zadnja sreda v vsakem koledarskem mesecu**

* Zaradi praznikov se lahko določi drug termin.

** Zaradi praznikov se decembrska operacija prestavi na zgodnejši termin, običajno za en teden, tj. na predhodno sredo v tem mesecu.

30. člen

Izvajanje avkcijskih postopkov za operacije finega uravnavanja in strukturne operacije brez koledarja avkcij

1.

Operacije finega uravnavanja se ne izvajajo v skladu z vnaprej določenim koledarjem. ECB se lahko odloči, da izvaja operacije finega uravnavanja na kateri koli delovni dan Eurosistema. V teh operacijah sodelujejo samo NCB, pri katerih so trgovalni dan, dan poravnave in dan izplačila delovni dnevi NCB.

2.

Strukturne operacije, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, se ne izvajajo v skladu z vnaprej določenim koledarjem. Običajno se izvajajo in poravnavajo ob dnevih, ki so delovni dnevi NCB v vseh državah članicah, katerih valuta je euro.

ODDELEK 2 – OPERATIVNI KORAKI PRI AVKCIJSKIH POSTOPKIH

PODODDELEK 1 – NAJAVA AVKCIJSKIH POSTOPKOV

31. člen

Najava standardnih in hitrih avkcij

1.

Standardne avkcije ECB vnaprej javno najavi. Banka Slovenije avkcije najavi v aplikaciji eAvkcije, ki je spletna aplikacija Banke Slovenije za zbiranje protiponudb nasprotnih strank pri avkcijah Eurosistema.

2.

Hitre avkcije lahko ECB vnaprej javno najavi. Pri hitrih avkcijah, ki so vnaprej javno najavljene, lahko Banka Slovenije neposredno stopi v stik z izbranimi nasprotnimi strankami, če meni, da je to potrebno. Pri hitrih avkcijah, ki niso vnaprej javno najavljene, Banka Slovenije neposredno stopi v stik z izbranimi nasprotnimi strankami.

3.

Najava avkcije pomeni poziv nasprotnim strankam, naj predložijo protiponudbe, ki so pravno zavezujoče. Najava ne pomeni ponudbe ECB ali Banke Slovenije.

4.

Informacije, ki se morajo vključiti v javno najavo avkcijskega postopka, so določene v Prilogi I.

5.

ECB lahko sprejme vse ukrepe, ki so po njenem mnenju ustrezni, da se popravi napaka v najavi avkcijskega postopka, vključno s preklicem ali prekinitvijo avkcijskega postopka, ki se izvaja. V tem primeru Banka Slovenije obvesti nasprotne stranke prek aplikacije eAvkcije.

PODODDELEK 2 – PRIPRAVA IN PREDLOŽITEV PROTIPONUDB S STRANI NASPROTNIH STRANK

32. člen

Oblika in kraj predložitve protiponudb

1.

Protiponudbe ene institucije lahko Banki Slovenije predloži samo ena poslovalnica v Republiki Sloveniji, tj. tista, kjer ima institucija sedež, ali izbrana podružnica.

2.

Zbiranje in predložitev protiponudb pri avkcijah poteka prek spletne aplikacije eAvkcije. Nasprotne stranke predložijo protiponudbe Banki Slovenije v skladu z Uporabniškim priročnikom za uporabo spletne aplikacije eAvkcije, ki je objavljen na spletni strani Banke Slovenije. V primeru nedelovanja oziroma nezmožnosti dostopanja do spletne aplikacije eAvkcije morajo nasprotne stranke protiponudbe poslati po rezervnem postopku, tako da jih do predpisanega roka predložijo Banki Slovenije po telefaksu in potrdijo po telefonu. Številki faksa in telefona sta objavljeni na spletni strani Banke Slovenije. V primeru uporabe rezervnega postopka morajo biti protiponudbe nasprotnih strank pripravljene v skladu z vzorcem, ki je za zadevno operacijo objavljen na spletni strani Banke Slovenije. Protiponudbe morajo biti pravilno izpolnjene in podpisane s strani pooblaščenih podpisnikov. Nasprotna stranka v obrazcu navede referenčno številko avkcije in ime operacije.

33. člen

Predložitev protiponudb

1.

Pri avkcijskih postopkih s fiksno mero morajo nasprotne stranke v svojih protiponudbah navesti denarni znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel z Banko Slovenije.

2.

Pri avkcijskih postopkih valutnih zamenjav s fiksno mero morajo nasprotne stranke navesti znesek v valuti, ki ostane enak v obeh delih zamenjave, in ki ga nameravajo prodati in ponovno kupiti ali kupiti in ponovno prodati po navedeni meri.

3.

Pri avkcijskih postopkih z variabilno mero lahko nasprotne stranke predložijo do deset protiponudb z različnimi obrestnimi merami, cenami ali swap točkami. V izjemnih okoliščinah lahko Eurosistem omeji število protiponudb, ki jih lahko predloži vsaka nasprotna stranka. Nasprotne stranke morajo v vsaki protiponudbi navesti denarni znesek, v višini katerega so pripravljene skleniti posel, in ustrezno obrestno mero, ceno ali swap točke. Obrestna mera ali swap točke v protiponudbi mora biti izražena kot mnogokratnik 0,01 odstotne točke. Cena v protiponudbi mora biti izražena kot mnogokratnik 0,001 odstotne točke.

4.

Pri avkcijskih postopkih valutnih zamenjav z variabilno mero morajo nasprotne stranke navesti znesek v valuti, ki ostane enak v obeh delih zamenjave, in kotacijo swap točk, po katerih nameravajo skleniti posel.

5.

Pri avkcijskih postopkih valutnih zamenjav z variabilno mero je treba swap točke kotirati v skladu s splošnimi tržnimi običaji, protiponudbe pa morajo biti izražene kot mnogokratnik 0,01 swap točke.

6.

V zvezi z izdajo dolžniških certifikatov ECB se lahko ECB odloči, da mora biti v protiponudbah navedena cena in ne obrestna mera. V teh primerih mora biti cena izražena kot odstotek nominalnega zneska, na tri decimalna mesta natančno.

34. člen

Najnižji in najvišji znesek protiponudbe

1.

Pri operacijah glavnega refinanciranja znaša najnižji znesek protiponudbe 1 000 000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo ta znesek, morajo biti izražene kot mnogokratnik 100 000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni višini obrestne mere.

2.

Pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja znaša najnižji znesek protiponudbe 100 000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji znesek protiponudbe, morajo biti izražene kot mnogokratnik 10 000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni višini obrestne mere.

3.

Pri operacijah finega uravnavanja in strukturnih operacijah znaša najnižji znesek protiponudbe 1 000 000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo ta znesek, morajo biti izražene kot mnogokratnik 100 000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni višini obrestne mere, cene ali swap točk, odvisno od vrste transakcije.

4.

ECB lahko določi najvišji znesek protiponudb, ki je najvišji sprejemljivi znesek protiponudb posamezne nasprotne stranke, da bi preprečila nesorazmerno visoke protiponudbe. V tem primeru ECB podrobnosti o takem najvišjem znesku protiponudbe navede v javni najavi avkcije.

35. člen

Najnižja in najvišja izklicna mera

1.

Pri avkcijskih postopkih z variabilno mero za povečevanje likvidnosti lahko ECB določi najnižjo izklicno mero, ki pomeni najnižjo obrestno mero, po kateri lahko nasprotne stranke predložijo protiponudbe.

2.

Pri avkcijskih postopkih z variabilno mero za umikanje likvidnosti lahko ECB določi najvišjo izklicno mero, ki pomeni najvišjo obrestno mero, po kateri lahko nasprotne stranke predložijo protiponudbe.

36. člen

Rok za predložitev protiponudb

1.

Nasprotna stranka lahko predloži, umakne ali predloži popravljene protiponudbe do izteka roka za predložitev protiponudb. Šteje se, da so protiponudbe predložene Banki Slovenije takrat, ko jih nasprotna stranka odda, in dobijo status »Protiponudbe oddane«, razen če se uporabi rezervne postopke iz člena 32. Po preteku roka oddaja ni več mogoča.

2.

Protiponudbe, predložene po izteku roka, se ne obravnavajo in se štejejo kot neprimerne.

37. člen

Zavrnitev protiponudb

1.

Banka Slovenije zavrne:

(a)

vse protiponudbe nasprotne stranke, če skupni znesek protiponudb presega zgornji znesek protiponudb, ki ga določi ECB;

(b)

katero koli protiponudbo nasprotne stranke, če je protiponudba pod najnižjim zneskom protiponudbe;

(c)

katero koli protiponudbo nasprotne stranke, če je protiponudba pod izklicno obrestno mero, ceno ali swap točkami ali nad najvišjo sprejeto obrestno mero, ceno ali swap točkami.

2.

Banka Slovenije lahko zavrne protiponudbe, ki niso popolne ali niso pripravljene v skladu z ustreznim obrazcem.

3.

Če se Banka Slovenije odloči za zavrnitev protiponudbe, mora o tej odločitvi obvestiti nasprotno stranko pred dodelitvijo na avkciji.

4.

Nasprotne stranke morajo zagotoviti, da imajo za denarni znesek, ki jim je bil dodeljen, vedno na razpolago zadostno višino zavarovanja oziroma, da imajo, v primeru umika likvidnosti, vedno na razpolago denarna sredstva za poravnavo. Če nasprotna stranka ne zagotovi zadostnega zneska zavarovanja ali denarnih sredstev za poravnavo zneska, ki ji je bil dodeljen na avkciji, ji Banka Slovenije izreče sankcijo po členih od 169 do 172.

PODODDELEK 3 – DODELITEV NA AVKCIJI

38. člen

Dodelitev v avkcijskih postopkih s fiksno mero za povečevanje in umikanje likvidnosti

1.

V avkcijskem postopku s fiksno mero se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:

(a)

Protiponudbe se seštejejo.

(b)

Če skupni znesek protiponudb presega skupni znesek likvidnosti za dodelitev, se predložene protiponudbe sprejmejo sorazmerno glede na razmerje med zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb, v skladu s tabelo 1 iz Priloge II.

(c)

Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.

2.

ECB se lahko odloči za dodelitev:

(a)

najnižjega zneska dodelitve, ki je najnižji znesek, ki se lahko dodeli vsakemu ponudniku; ali

(b)

najnižje stopnje dodelitve, ki je najnižji odstotek protiponudb po mejni obrestni meri, ki se lahko dodeli vsakemu ponudniku.

39. člen

Dodelitev v avkcijskih postopkih z variabilno mero za povečevanje likvidnosti v eurih

1.

V avkcijskem postopku z variabilno mero za povečevanje likvidnosti v eurih se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:

(a)

Protiponudbe se razvrstijo po padajočem vrstnem redu glede na ponujene obrestne mere ali po naraščajočem vrstnem redu glede na ponujene cene.

(b)

Najprej se sprejmejo protiponudbe z najvišjimi obrestnimi merami (najnižjimi cenami), nato pa se sprejemajo protiponudbe z vedno nižjimi obrestnimi merami (višjimi cenami), dokler se ne izčrpa celotni znesek likvidnosti za dodelitev.

(c)

Če pri mejni obrestni meri (najvišji sprejeti ceni) skupni znesek protiponudb presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri (najvišji sprejeti ceni), v skladu s tabelo 2 iz Priloge II.

(d)

Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.

2.

ECB se lahko odloči, da vsakemu uspešnemu ponudniku dodeli najnižji znesek dodelitve.

40. člen

Dodelitev v avkcijskih postopkih z variabilno mero za umikanje likvidnosti v eurih

1.

V avkcijskem postopku z variabilno mero za umikanje likvidnosti v eurih, ki se uporablja pri izdaji dolžniških certifikatov ECB in zbiranju vezanih depozitov, se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:

(a)

Protiponudbe se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu glede na ponujene obrestne mere ali po padajočem vrstnem redu glede na ponujene cene.

(b)

Najprej se sprejmejo protiponudbe z najnižjimi obrestnimi merami (najvišjimi cenami), nato pa se sprejemajo protiponudbe z vedno višjimi obrestnimi merami (nižjimi cenami), dokler se ne izčrpa celotni znesek likvidnosti za umik.

(c)

Če pri mejni obrestni meri (najnižji sprejeti ceni) skupni znesek protiponudb presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri (najnižji sprejeti ceni), v skladu s tabelo 2 iz Priloge II.

(d)

Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro. Pri izdaji dolžniških certifikatov ECB se dodeljeni nominalni znesek zaokroži na najbližji mnogokratnik 100 000 EUR.

2.

ECB se lahko odloči, da vsakemu uspešnemu ponudniku dodeli najnižji znesek dodelitve.

41. člen

Dodelitev v avkcijskih postopkih valutnih zamenjav z variabilno mero za povečevanje likvidnosti

1.

V avkcijskem postopku valutne zamenjave z variabilno mero za povečevanje likvidnosti se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:

(a)

Protiponudbe se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu glede na kotacije swap točk, ob upoštevanju predznaka kotacije.

(b)

Predznak kotacije je odvisen od predznaka obrestne razlike med tujo valuto in eurom. Če je za zapadlost valutne zamenjave:

(i) obrestna mera za tujo valuto višja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točk pozitivna, tj. euro kotira s premijo glede na tujo valuto; in

(ii) obrestna mera za tujo valuto nižja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točk negativna, tj. euro kotira z diskontom glede na tujo valuto.

(c)

Najprej se sprejmejo protiponudbe z najnižjimi kotacijami swap točk, nato pa se sprejemajo vedno višje kotacije swap točk, dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev v valuti, ki ostane enak v obeh delih zamenjave.

(d)

Če pri najvišji sprejeti kotaciji swap točk, tj. pri mejni kotaciji swap točk, skupni znesek protiponudb presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk, v skladu s tabelo 3 iz Priloge II.

(e)

Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.

2.

ECB se lahko odloči, da vsakemu uspešnemu ponudniku dodeli najnižji znesek dodelitve.

42. člen

Dodelitev v avkcijskih postopkih valutnih zamenjav z variabilno mero za umikanje likvidnosti

1.

V avkcijskem postopku valutne zamenjave z variabilno mero za umikanje likvidnosti se dodelitev protiponudb nasprotnih strank izvede na naslednji način:

(a)

Protiponudbe se razvrstijo po padajočem vrstnem redu glede na kotacije swap točk, ob upoštevanju predznaka kotacije.

(b)

Predznak kotacije je odvisen od predznaka obrestne razlike med tujo valuto in eurom. Če je za zapadlost valutne zamenjave:

(i) obrestna mera za tujo valuto višja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točk pozitivna, tj. euro kotira s premijo glede na tujo valuto; in

(ii) obrestna mera za tujo valuto nižja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točk negativna, tj. euro kotira z diskontom glede na tujo valuto.

(c)

Najprej se sprejmejo protiponudbe z najvišjimi kotacijami swap točk, nato pa se sprejemajo vedno nižje kotacije swap točk, dokler:

(i) se ne izčrpa celotni znesek za umik v valuti, ki ostane enak v obeh delih zamenjave; in

(ii) skupni znesek protiponudb pri najnižji sprejeti kotaciji swap točk, tj. pri mejni kotaciji swap točk, ne preseže preostalega zneska za dodelitev.

(d)

Preostali znesek se razdeli med protiponudbe sorazmerno glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk, v skladu s tabelo 3 iz Priloge II. Znesek, dodeljen vsaki nasprotni stranki, se zaokroži na najbližji euro.

2.

ECB se lahko odloči, da vsakemu uspešnemu ponudniku dodeli najnižji znesek dodelitve.

43. člen

Vrsta avkcije pri avkcijskih postopkih z variabilno mero

Pri avkcijskih postopkih z variabilno mero lahko Eurosistem uporabi avkcijo z enotno mero (avkcija nizozemskega tipa) ali avkcijo z različnimi merami (avkcija ameriškega tipa).

PODODDELEK 4 – OBJAVA REZULTATOV AVKCIJE

44. člen

Objava rezultatov avkcije

1.

ECB javno objavi rezultate avkcije v svoji odločitvi o dodelitvi na avkciji. Banka Slovenije odločitev ECB o dodelitvi na avkciji objavi na spletni strani Banke Slovenije ter v spletni aplikaciji eAvkcije.

2.

Informacije, ki jih mora vsebovati javna objava rezultatov avkcije, so določene v Prilogi III.

3.

Če je v odločitvi o dodelitvi na avkciji katerakoli informacija iz javne objave rezultatov avkcije, navedene v odstavku 1, napačna, lahko ECB sprejme vse ukrepe, ki so po njenem mnenju ustrezni, da se ta napačna informacija popravi.

4.

Po javni objavi rezultatov avkcije v odločitvi ECB o dodelitvi na avkciji, kakor je navedeno v odstavku 1, Banka Slovenije s posredovanjem obvestil o sodelovanju na avkciji v aplikaciji eAvkcije obvesti posamezne nasprotne stranke o uspešnosti predloženih protiponudb. V primeru nedelovanja aplikacije eAvkcije Banka Slovenije obvesti posamezne nasprotne stranke po telefaksu (rezervni postopek). Sporočila pri avkcijskih postopkih, ki so posredovana med Banko Slovenije in nasprotno stranko prek spletne aplikacije eAvkcije, oziroma v primeru uporabe rezervnih postopkov po telefaksu in telefonu, imajo med strankama naravo pisne listine in služijo kot dokaz o sklenjenem poslu, brez poseganja v odstavek 3.

45. člen

(črtan)

46. člen

(črtan)

47. člen

(črtan)

48. člen

(črtan)

49. člen

(črtan)

POGLAVJE 2 – POSTOPKI PORAVNAVE OPERACIJ DENARNE POLITIKE EUROSISTEMA

50. člen

Pregled postopkov poravnave

1.

Plačilni nalogi, povezani s sodelovanjem pri operacijah odprtega trga ali z uporabo odprtih ponudb, se poravnajo prek računov nasprotnih strank pri NCB ali prek računov poravnalnih bank udeleženk v sistemu TARGET.

2.

Plačilni nalogi, povezani s sodelovanjem pri operacijah odprtega trga za povečevanje likvidnosti ali z uporabo mejnega posojila, se poravnajo šele ob ali po dokončnem prenosu primernega finančnega premoženja v zavarovanje za te operacije. V ta namen morajo nasprotne stranke:

(a)

pri NCB vnaprej deponirati primerno finančno premoženje; ali

(b)

poravnati primerno finančno premoženje pri NCB po sistemu dostave proti plačilu.

51. člen

Poravnava operacij odprtega trga

1.

Eurosistem si prizadeva poravnati transakcije v zvezi s svojimi operacijami odprtega trga istočasno v vseh državah članicah, katerih valuta je euro, z vsemi nasprotnimi strankami, ki so predložile zadostno primerno finančno premoženje kot zavarovanje. Vendar se lahko zaradi operativnih omejitev in tehničnih značilnosti (npr. sistemov poravnave vrednostnih papirjev) poravnava na dan poravnave operacij odprtega trga v državah članicah, katerih valuta je euro, odvije ob različnih urah.

2.

Okvirni datumi poravnave so zbrani v tabeli 8.

Tabela 8: Okvirni datumi poravnave za operacije odprtega trga Eurosistema*

Instrument denarne politike	Datum poravnave operacije odprtega trga na podlagi standardnih avkcij	Datum poravnave operacije odprtega trga na podlagi hitrih avkcij
Povratne transakcije	T+1	T
Dokončne transakcije	V skladu s tržnimi običaji za primerno finančno premoženje
Izdajanje dolžniških certifikatov ECB	T+2	-
Valutne zamenjave	T, T+1 ali T+2
Zbiranje vezanih depozitov	T

* Datumi poravnave so na delovne dneve Eurosistema. T pomeni trgovalni dan.

52. člen

Poravnava operacij odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij

1.

Eurosistem si prizadeva poravnati operacije odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, na prvi dan, ki sledi trgovalnemu dnevu, na katerega so sistem TARGET in vsi zadevni SPVP odprti za poslovanje.

2.

Datumi poravnave za operacije glavnega refinanciranja in redne operacije dolgoročnejšega refinanciranja so vnaprej določeni v okvirnem koledarju rednih avkcij Eurosistema. Če je običajni datum poravnave praznik, lahko ECB določi drug datum poravnave, z možnostjo poravnave v istem dnevu. Eurosistem si prizadeva zagotoviti, da čas poravnave operacij glavnega refinanciranja in rednih operacij dolgoročnejšega refinanciranja sovpada s časom vračila prejšnje operacije z ustrezno zapadlostjo.

3.

Izdaja dolžniških certifikatov ECB se poravna na drugi dan, ki sledi trgovalnemu dnevu, na katerega so sistem TARGET in vsi zadevni SPVP odprti za poslovanje.

53. člen

Poravnava operacij odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov

1.

Eurosistem si prizadeva poravnati operacije odprtega trga, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij, na trgovalni dan. Lahko se določijo tudi drugi datumi poravnave, zlasti za dokončne transakcije in valutne zamenjave.

2.

Operacije finega uravnavanja in strukturne operacije v obliki dokončnih transakcij, ki se izvajajo na podlagi dvostranskih postopkov, se poravnajo decentralizirano prek NCB.

54. člen

Podrobnejše določbe v zvezi s postopki poravnave in postopki ob koncu dneva

1.

Brez poseganja v zahteve iz tega poglavja se lahko za določen instrument denarne politike v pogodbenih dogovorih ali predpisih, ki jih uporabljajo NCB ali ECB, določijo dodatne določbe v zvezi s poravnavo.

2.

Postopki ob koncu dneva so opredeljeni v dokumentaciji v zvezi z okvirom za sistem TARGET.

POGLAVJE 3 – MOŽNOST ZNIŽANJA ZNESKA ČRPANJA ALI PREKINITVE OPERACIJ DOLGOROČNEJŠEGA REFINANCIRANJA

55. člen

Možnost znižanja zneska črpanja ali prekinitve operacij dolgoročnejšega refinanciranja

1.

V primeru neskladja med drugimi določbami teh splošnih pogojev in določbami tega poglavja veljajo določbe tega poglavja.

2.

Eurosistem lahko odloči, da lahko nasprotne stranke pod določenimi pogoji znižajo znesek črpanja ali zaključijo določene operacije dolgoročnejšega refinanciranja pred njihovo zapadlostjo (v nadaljevanju: predčasno vračilo). V najavi avkcije določi, ali obstaja možnost znižanja zneska črpanja ali predčasnega vračila operacije pred njeno zapadlostjo, ter tudi datum, od katerega je to možnost mogoče uveljaviti. Te informacije se lahko objavijo tudi v drugi obliki, ki jo Eurosistem šteje za primerno.

3.

Nasprotna stranka lahko izkoristi možnost predčasnega vračila tako, da obvesti Banko Slovenije o znesku predčasnega vračila po postopku predčasnega vračila in datumu, ko želi poravnati predčasno vračilo, in sicer vsaj en teden pred tem datumom poravnave predčasnega vračila. Če Eurosistem drugače ne določi, se predčasno vračilo lahko izvede na kateri koli dan poravnave operacij glavnega refinanciranja Eurosistema, pod pogojem, da nasprotna stranka posreduje obvestilo o predčasnem vračilu vsaj en teden pred tem dnevom.

4.

Obvestilo o predčasnem vračilu iz prejšnjega odstavka je za nasprotno stranko zavezujoče en teden pred datumom predčasnega vračila, na katerega se obvestilo nanaša. Če nasprotna stranka na napovedani datum ne poravna, v celoti ali delno, zneska, napovedanega v skladu s postopki predčasnega vračila, se ji lahko izrečejo sankcije v obliki denarne kazni po členih od 169 do 172. Pri tem se uporabijo določbe, ki se nanašajo na kršitev avkcijskih postopkov. Sprožitev postopkov ne posega v pravice Banke Slovenije, da uporabi druga pravna sredstva v primeru neizpolnitve obveznosti nasprotne stranke po teh splošnih pogojih.

DEL 3 – PRIMERNE NASPROTNE STRANKE

56. člen

Kriteriji primernosti za sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema

Ob upoštevanju člena 58 Eurosistem dovoli sodelovanje pri operacijah denarne politike Eurosistema samo institucijam, ki izpolnjujejo naslednje kriterije:

(a)

Zanje velja sistem obveznih rezerv Eurosistema v skladu s členom 19.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju besedila: Statut ESCB) in niso izvzete iz obveznosti v okviru sistema obveznih rezerv Eurosistema v skladu z Uredbo (ES) št. 2531/98 in Uredbo (EU) 2021/378 (ECB/2021/1).

(b)

So eno od naslednjega:

(i) pod najmanj eno obliko harmoniziranega nadzora Unije/EGP s strani pristojnih organov v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013;

Splošni pogoji o izvajanju okvira denarne politike

Časovnica