TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožencev ugodi ter se sodba sodišča prva stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Ugotovi se, da je pogodba o odplačni odsvojitvi poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., sklenjena med pravdnima strankama v obliki notarskega zapisa notarja ... z dne 29. 8. 2013, razvezana z dnem 4. 7. 2018.

Prvi toženec B. B. je dolžan tožnici C., d. d., izstaviti z zakonom predpisano listino v obliki notarskega zapisa, na podlagi katerega se bo pri njegovem 100 % poslovnem deležu v družbi A., d. o. o., vpisala kot lastnica poslovnega deleža in družbenica tožnica, vse v roku 15 dni, sicer bo ta sodba nadomestila tako listino.“

II. Tožnica mora tožencema v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 1.707,93 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

III. Tožnica mora tožencema v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 1.231.95 EUR revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Tožnica z dopisom z dne 5. 9. 2013 ni določila dodatnega roka za izpolnitev pogodbe, kot to predvideva tretji odstavek 105. člena OZ, ampak je bil po sklenitvi pogodbe, v kateri je bil določen osemdnevni rok za plačilo kupnine, ta pred potekom zadnjega dne za plačilo kupnine (očitno sporazumno) odložen za 20 mesecev, šteto od dopisa z dne 5. 9. 2013. Ker opisani odlog tako ne pomeni ene od okoliščin, ki v konkretnem primeru zapolnjujejo pravni standard primernega dodatnega roka, tudi roka v opominu v z dne 28. 6. 2018 ni mogoče ovrednotiti kot „drugega dodatnega roka“, ampak je treba njegovo primernost presojati samostojno in neodvisno od sporazumnega podaljšanja roka za izpolnitevi.

Presoja primernosti naknadnega roka je, kot nakazuje sodna praksa, odvisna od številnih in raznolikih okoliščin, na primer od vrste izpolnitve, poslovnih običajev, dolžnikovega siceršnjega poslovanja, znanega tudi upniku, dolžine zamude, primerjave dolžine prvotno določenega in naknadno postavljenega roka, pripravljenosti dolžnika, da v celoti izpolni obveznost, stanja pripravljalnih dejanj za izpolnitev obveznosti, obsega, v katerem je pogodba že izpolnjena, od tega, iz čigave sfere izhajajo objektivne okoliščine, ki so preprečile pravočasno izpolnitev, ipd. Pri zapolnitvi pravnega standarda „primernega naknadnega roka“ z okoliščinami primera je treba imeti pred očmi, da je pravna ureditev instituta odstopa od pogodbe zaradi kršitve rezultat tehtanja interesov pogodbenih strank.