TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, odločbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožnik je trdil, da je pogodbo sklenil (bolje: podpisal) pod vplivom groženj, da je bil žrtev izsiljevanja, da zneska (ki naj bi bil posojilo), v resnici ni nikoli prejel in da je takšna pogodba neobstoječa, sicer pa je tudi nična, ker nasprotuje temeljnim načelom in morali.

Obveznost revidenta je, da ta procesnopravna dejstva jasno in določno navede. Brez tega revizijski preizkus, ali je uveljavljan revizijski razlog podan ali ne, sploh ni mogoč.

Revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava Vrhovno sodišče (več) ne preizkuša po uradni dolžnosti. Ker pa tu praviloma ni procesnega gradiva, ki bi bilo predhodno potrebno za vsebinski preizkus, marveč so vse prvine za materialnopravno sklepanje praviloma podane že v izpodbijani sodbi, je torej namen pravila o mejah revizijskega preizkusa tu nekoliko drugačen. Edini razumen namen je tu lahko le ta, da stranka iz množice mogočih pravnih vprašanj v izpodbijani sodbi izlušči tista, ki so zanjo sporna ter se nato Vrhovno sodišče lahko nanje poglobljeno osredotoči in poda tudi odgovor. Nikakor pa ne more biti smisel pravila v tem, da bi bilo Vrhovno sodišče vezano na meje strankine pravne argumentacije.