5482. Zakon o upravnih taksah (uradno prečiščeno besedilo) (ZUT-UPB5)
Na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora in sklepa Državnega zbora z dne 26. oktobra 2010 je Državni zbor na seji dne 20. decembra 2010 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o upravnih taksah, ki obsega:
-
Zakon o upravnih taksah - ZUT (Uradni list RS, št. 8/00 z dne 31. 1. 2000),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah - ZUT-A (Uradni list RS, št. 44/00 z dne 26. 5. 2000),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah - ZUT-B (Uradni list RS, št. 81/00 z dne 15. 9. 2000),
-
Zakon o veterinarstvu - ZVet-1 (Uradni list RS, št. 33/01 z dne 5. 5. 2001),
-
Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin - ZZVR-1 (Uradni list RS, št. 45/01 z dne 7. 6. 2001),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah - ZUT-C (Uradni list RS, št. 42/02 z dne 15. 5. 2002),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah - ZUT-D (Uradni list RS, št. 18/04 z dne 27. 2. 2004),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah - ZUT-E (Uradni list RS, št. 91/05 z dne 14. 10. 2005),
-
Zakon o prevozih v cestnem prometu - ZPCP-2 (Uradni list RS, št. 131/06 z dne 14. 12. 2006 in 5/07 - popravek),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah - ZUT-F (Uradni list RS, št. 14/07 z dne 16. 2. 2007),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah - ZUT-G (Uradni list RS, št. 126/07 z dne 31. 12. 2007) in
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah - ZUT-H (Uradni list RS, št. 88/10 z dne 5. 11. 2010).
Ljubljana, dne 20. decembra 2010
Državni zbor Republike Slovenije dr. Pavel Gantar l.r. Predsednik
Z A K O N
O UPRAVNIH TAKSAH uradno prečiščeno besedilo (ZUT-UPB5)
Ta zakon ureja plačevanje upravnih taks (v nadaljnjem besedilu: takse) za dokumente in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih zadevah (v nadaljnjem besedilu: dokumenti in dejanja) pri upravnih organih.
Takse se plačujejo samo za tiste dokumente in dejanja, ki jih določa taksna tarifa tega zakona.
Z upravnimi organi (v nadaljnjem besedilu: organi) iz 1. člena tega zakona so mišljeni:
1.
organi državne uprave in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter
2.
podjetja in druge organizacije ter posamezniki, kadar na podlagi javnih pooblastil odločajo o upravnih zadevah.
Osebe iz 2. točke prejšnjega odstavka zaračunavajo upravno takso samo, če se za izvajanje javnih pooblastil financirajo iz proračunskih sredstev.
Določbe tega zakona se ne uporabljajo za plačevanje taks oziroma pristojbin, če je njihovo plačevanje drugače urejeno z veljavno mednarodno pogodbo.
V primeru iz prejšnjega odstavka morajo biti mednarodne tarife taks oziroma pristojbin objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije.
Če mednarodne pogodbe pooblaščajo države pogodbenice, da same določijo višino taks za dokumente in dejanja, določene na podlagi take mednarodne pogodbe, pa ti dokumenti in dejanja niso določeni v taksni tarifi tega zakona, lahko višino teh taks določi Vlada Republike Slovenije.
Upravne takse po tem zakonu se ne zaračunavajo za upravna dejanja in dokumente, za katere je s predpisi Evropske skupnosti določen poseben način plačevanja stroškov dela organov ali za katere je s predpisi Evropske skupnosti določeno, da se opravijo oziroma izdajo brezplačno.
Taksni zavezanec je tisti, ki s svojo vlogo uvede upravni postopek oziroma na katerega zahtevo se opravijo dejanja ali izdajo dokumenti, predvideni v taksni tarifi.
Če je za isto takso več taksnih zavezancev, je njihova obveznost nerazdelna.
Če se na zahtevo taksnega zavezanca, ki vsebuje več zahtevkov, izda dokument, ki se nanaša na več zadev in za katerega je treba plačati takso, se plača taksa tolikokrat, kolikor je v vlogi zahtevkov.
Če ni v taksni tarifi drugače določeno, nastane taksna obveznost:
1.
za vloge – takrat, ko se vložijo pri pristojnem organu; če so dane na zapisnik pa takrat, ko se zapisnik sestavi;
2.
za odločbe, dovoljenja, sklepe, soglasja in druge dokumente – takrat, ko se vloži zahteva, naj se izdajo;
3.
za upravna dejanja – takrat, ko se vloži vloga, naj se opravijo.
Ne glede na prejšnji odstavek nastane taksna obveznost za dokumente in dejanja iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, za katere se višina takse ne more določiti ob vložitvi vloge, v trenutku, ko upravni organ pridobi podatke potrebne za določitev višine takse, nikakor pa kasneje kot v trenutku izdaje dokumenta iz 2. točke oziroma izvršitve dejanja iz 3. točke prejšnjega odstavka. Ko taksna obveznost nastane, organ obvesti taksnega zavezanca o višini takse tako, da mu pošlje plačilni nalog iz prvega odstavka 16. člena tega zakona.
Takse se praviloma določajo v eurih.
Taksna tarifa lahko določi, da se v posameznih primerih taksa določi v odstotku od vrednosti predmeta.
V eurih se določa tudi vrednost predmeta, kadar je ta osnova za odmero takse, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Takse se plačujejo v gotovini oziroma z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti. Če taksni zavezanec plača takso pri ponudniku plačilnih storitev, jo plača na prehodni podračun in z uporabo reference, določene za plačilo upravne takse organa, ki je pristojen za opravo dejanja, izdajo dokumenta oziroma vodenje postopka.
V primeru, ko taksni zavezanec iz tujine ali v tujini zahteva dokument ali dejanje, za katerega se plača taksa, se taksa plača po ustrezni tarifni številki v tuji valuti pri diplomatskem ali konzularnem predstavništvu v tujini, po katerem se taksnemu zavezancu vročajo dokumenti.
Takse, ki jih plačujejo taksni zavezanci iz tujine, v primeru, da vložijo vlogo po pošti pri pristojnem organu, pa v državi, kjer odpošljejo vlogo ni diplomatskega ali konzularnega predstavništva Republike Slovenije, se plačujejo po ustrezni tarifni številki v valuti države, kjer je bila vloga odposlana po pošti.
Takse, ki so v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena plačane v tuji valuti, se preračunavajo v eure po referenčnem tečaju Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije in velja za to valuto na dan nastanka taksne obveznosti.
Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, če ni za posamezne primere s tem zakonom drugače določeno.
Če je v taksni tarifi predpisano, da se taksa plača od vrednosti predmeta, je osnova za odmero takse vrednost, ki je navedena v vlogi ali listini; če vrednost v vlogi ali listini ni navedena ali pa je navedena nepravilno, ugotovi vrednost organ, za katerega delo se plača taksa.
Za izvod dokumenta, ki se v postopku, uvedenem na zahtevo taksnega zavezanca, sestavi za potrebe samih organov, se ne plača takse.
Organ mora priložiti dokumentu, ki ga izda na zahtevo taksnega zavezanca iz tujine, dva izvoda spremnega dopisa, v katerem je naveden znesek takse, ki jo mora taksni zavezanec plačati pri diplomatskem ali konzularnem predstavništvu.
Na dokumentih, ki se izdajajo brez takse, mora biti navedeno, v kakšen namen se izdajajo in po kateri določbi tega zakona so oproščeni plačila takse.
Dokumenti iz prejšnjega odstavka se smejo uporabiti v druge namene šele, če je zanje plačana za ta namen predpisana taksa.
Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme ali neposredno sprejme od taksnega zavezanca vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje taksnemu zavezancu plačilni nalog, s katerim mu naloži, naj v 15 dneh plača dolžno takso. Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco, pouk o pravnem sredstvu ter opozorilo o posledicah, če takse v roku ne plača.
Zoper plačilni nalog iz prejšnjega odstavka je v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga dopusten ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je bila taksa napačno odmerjena.
O ugovoru v 15 dneh odloči organ, ki je izdal plačilni nalog, s sklepom.
Organ iz prejšnjega odstavka s sklepom ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Če ugotovi, da je bila taksa že plačana ali pa da taksna obveznost ni nastala, ugovoru ugodi in izpodbijani plačilni nalog odpravi. Če ugotovi, da je bila taksa napačno odmerjena, ugovoru ugodi in izpodbijani plačilni nalog nadomesti z novim plačilnim nalogom.
Zoper sklep o ugovoru je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve sklepa.
Če organ, ki je izdal plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 19. člena tega zakona nadomesti z novim plačilnim nalogom. Zoper nov plačilni nalog je dopusten ugovor, za katerega se uporabljajo določbe tega člena.
Ugovor zoper plačilni nalog zadrži izvršitev.
Od taks, ki jih taksni zavezanec ni plačal v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga, se plačajo zamudne obresti po 0,0247-odstotni dnevni obrestni meri. Od zamudnih obresti, ki jih taksni zavezanec ni plačal, se zamudne obresti ne zaračunavajo.
Pravico do vračila vse ali preveč plačane takse ima, kdor je plačal takso, ki je ni bil dolžan plačati, ali je plačal takso v višjem znesku, kot je predpisana, ali je plačal takso za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil, ali za pritožbo ali drugo pravno sredstvo, ki mu je organ ugodil.
Kdor je plačal takso za vlogo in takso za dejanje ali dokument, ki ga organ iz kakršnihkolih vzrokov ni opravil ali izdal, ne more zahtevati vračila takse za vlogo, s katero je zahteval, naj se dejanje opravi ali dokument izda.
Ne glede na prvi odstavek tega člena, taksni zavezanec, ki je plačal takso za dokument ali dejanje, ki ga organ ni izdal ali opravil, ker je bil postopek ustavljen na zahtevo ali z opustitvijo ali opravo kakšnega dejanja taksnega zavezanca, potem ko je bil izveden že celotni ugotovitveni postopek, ne more zahtevati vračila takse za ta dokument ali dejanje.
Preveč plačana taksa, višja od 18,12 eura, se vrne po uradni dolžnosti. O vračilu odloči organ s sklepom. Taksa se vrne v 30 dneh od izdaje sklepa.
Ne glede na višino preveč plačane takse lahko vračilo zahteva tudi taksni zavezanec.
O povrnitvi takse odloča organ, ki na prvi oziroma drugi stopnji vodi upravni postopek oziroma ki na prvi oziroma drugi stopnji opravi dejanja oziroma izda dokumente, predvidene v taksni tarifi.
Taksa se povrne iz državnega proračuna oziroma proračuna občine.
Taksni zavezanec lahko zahteva vrnitev takse z zahtevkom, ki ga vloži najpozneje v 60 dneh od dneva, ko je bila taksa pomotoma plačana oziroma od dneva, ko je izvedel, da dejanje ni bilo opravljeno ali dokument izdan oziroma od dneva, ko je bila izdana odločba, s katero se je ugodilo pritožbi.
Vrnitve takse ni več mogoče zahtevati po preteku dveh let od dneva, ko je bila plačana.
Če taksa iz plačilnega naloga ni plačana v višini in rokih, določenih s tem zakonom, in taksni zavezanec ne vloži ugovora iz 16. člena tega zakona ali vloge za oprostitev iz 25. člena tega zakona, pristojni organ potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga pošlje carinskemu organu v izvršitev.
Taksa se prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za prisilno izterjavo davkov.
Neplačane takse se prisilno ne izterjajo, če znesek neplačane takse v posamezni zadevi ne presega zneska, ki je z davčnimi predpisi določen kot znesek, za katerega se ne opravi prisilna izterjava.
Pravica izterjati takso zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi morala biti plačana.