TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 09 01-30970-2 z dne 22. 2. 2021 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Stroški tistih davčnih zavezancev, ki so prejeti od tujega delodajalca v zvezi z delom, morajo biti obravnavani enako kot vsebinsko primerljivi stroški davčnih zavezancev, prejeti od slovenskega delodajalca po splošni določbi 44. člena ZDoh-2.

Če je glede na okoliščine posameznega primera ugotovljeno, da delavec ni bil le na službenem potovanju v tujini, pač pa je po pogodbi o zaposlitvi njegovo delovno mesto dejansko v tujini (npr. v poslovni enoti njegovega delodajalca ali pri njegovih pogodbenih partnerjih v drugi državi), delavec do dnevnic ni upravičen. Navedeno pomeni, da se navedena izplačila (ne glede na svoje poimenovanje) ne morejo obravnavati kot neobdavčen del dohodka, ki se ne všteva v davčno osnovo, ampak se morajo obravnavati kot del dohodka iz naslova zaposlitve, ki ga je treba všteti v osnovo za odmero dohodnine.

Na predložitev pogodbe o zaposlitvi, ki je ključna za to, da se v obravnavani zadevi ugotovi narava oziroma vsebina tožnikovega dela v tujini, od česar je odvisna tudi davčna obravnava stroškov, prejetih v zvezi s tem delom, davčni organ na prvi stopnji tožnika ni pozval. Pritožbi priložena pogodba o zaposlitvi zato po presoji sodišča ne predstavlja nedovoljenega dokaza, ki ga pritožbeni organ v postopku odločanja glede na določbo tretjega odstavka 238. člena ZUP ne bi smel upoštevati.

Davčni organ je po prvem odstavku 5. člena ZDavP-2 dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek, če ni s tem zakonom drugače določeno. Dokazno breme v davčnem postopku je sicer res porazdeljeno med davčnim organom in zavezancem za davek (76. člen ZDvaP-2), vendar pa bi moral davčni organ tožnika pred odločitvijo v obravnavani zadevi v skladu z načelom materialne resnice v davčnih postopkih pozvati na predložitev pogodbe o zaposlitvi in tožnika o naravi njegovega dela pri tujem delodajalcu po potrebi tudi zaslišati, saj bi se lahko le na tak način ugotovilo pravilno dejansko stanje, ki je ključno za pravilno davčno obravnavo stroškov, ki so bili tožniku izplačani v zvezi z delom pri tujem delodajalcu.