TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se pravilno glasi:

„1. Toženec je dolžan za preživljanje mladoletnega tožnika namesto preživnine, dogovorjene v 2. točki sodne poravnave s 14. 11. 2014 v zadevi IV P 2010/2014 Okrožnega sodišča v Kranju v znesku 250,00 EUR, od 5. 2. 2016 dalje plačevati na 320,00 EUR zvišano preživnino.

2. Do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke mora toženec plačati v 15 dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obresti od dneva zapadlosti do plačila.

3. Tako določeno preživnino je toženec dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin vlade Republike Slovenije in obvestila Centra za socialno delo X.

4. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 221,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

5. Višji tožbeni zahtevek se zavrne.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in potrdi izpodbijana sodba.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 53,64 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Prvostopenjsko sodišče je preživninsko breme v znesku 520,00 EUR med oba starša porazdelilo tako, da je toženec dolžan kriti 54 % ugotovljenih potreb, tožnikova mati pa 46 %. Pri tem je še navedlo, da je toženec dolžan materialno prispevati za preživljanje mladoletnega tožnika več kot njegova mati, tudi zato, ker je vsa skrb za vzgojo in varstvo mladoletnega otroka v celoti na materi. Takšen zaključek ni logičen, glede na okoliščino, da je toženčeva preživninska zmožnost glede na ugotovitve prvostopenjskega sodišča za več kot 50 % večja od preživninske zmožnosti tožnikove matere. V seštevku dohodkov tožnikove matere in toženca, bi bil delež slednjega 61,2 %, delež matere pa 38,8 %. Porazdelitev preživninskega bremena v znesku 520,00 EUR v enakem odstotku pomeni, da bi morala tožnikova mati za njegovo preživljanje prispevati po 200,00 EUR mesečno, tožnik pa 320,00 EUR. Po mnenju pritožbenega sodišča bi preživnina določena v navedenih zneskih predstavljala sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki iz 129. člena ZZZDR.