TFL Vsebine / Pravni članki

Predsednik republike lahko najučinkoviteje varuje ustavnost zakonov v postopku njihove razglasitve, ki je klasična funkcija šefa države. V primeru dvoma v formalno ali materialno ustavnost zakona ima možnost zavrniti njegovo razglasitev in sprožiti ustrezne postopke za ponovno presojo zakona. V parlamentarnem sistemu so temu na voljo zlasti suspenzivni in ustavni veto ter presoja ustavnosti zakona. Prvi se uveljavlja pred zakonodajnim, druga dva pa pred ustavnosodnim organom. Slovenska ustavna teorija in doktrina predsedniku republike priznava pravico do formalne presoje, ne pa tudi večinsko pravice do materialne presoje zakona. Prav tako nima na voljo suspenzivnega in ustavnega veta ter tudi ne možnosti zahtevati presojo ustavnosti zakona pred Ustavnim sodiščem. Nekateri se zato zavzemajo za uvedbo ustavnega veta, ki bi sicer nekoliko okrepil položaj predsednika republike, hkrati pa bi protiustavnim zakonom preprečil, da bi vstopili v naš pravni red. Podobne učinke bi bilo mogoče doseči tudi z uvedbo predsednikove zahteve za naknadno presojo ustavnosti zakonov, za katero ne bi bila potrebna sprememba Ustave, temveč bi zadoščala dopolnitev Zakona o Ustavnem sodišču.