TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zoper sklep z dne 10. 1. 2018 se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni, tako da se ugovoru dolžnikov delno ugodi in se sklep o izvršbi, opr. št. I 4/2017 z dne 17. 1. 2017, razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba zaradi izterjave že obračunanih zakonskih zamudnih obresti od dne 30. 1. 2013 do 24. 12. 2014 v višini 2.971,89 EUR in se predlog za izvršbo v tem delu zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zoper sklep z dne 10. 1. 2018 zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožbi zoper sklep z dne 31. 1. 2018 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi z izpodbijanim sklepom z dne 10. 1. 2018.

V. Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s sklepom z dne 31. 1. 2018 se pridrži za končno odločbo.

Pritožba pa pravilno izpostavlja, da deset letni zastaralni rok ne velja za terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti. V času sklenitve notarskega zapisa namreč le-te še niso bile gotove (ugotovljene), zato zanje ne velja atribut judikatne terjatve. Zakonske zamudne obresti tako predstavljajo občasne terjatve, ki izvirajo iz judikatne terjatve in zapadejo v bodoče, zato je za presojo njihovega zastaranja potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 356. člena OZ, ki določa tri letni zastaralni rok.