TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob ugoditvi pritožbi zagovornika obtoženega A. A. in po uradni dolžnosti za obtoženega B. B. se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

obtožena A. A. in B. B.

iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP

oprostita obtožbe,

da sta:

A. A. drugemu obljubil nagrado, da bi ta izkoristil svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da se opravi uradno dejanje s tem, ko je

neugotovljenega dne v času od 31. 8. 2015 do 14. 10. 2015 obljubil D. D. nagrado v do sedaj neugotovljeni višini, da bi ta izkoristil njegov resnični vpliv pri C. C., uradni osebi na ZRSZ in pri njej posredoval, da slednja opravi uradno dejanje izdaje delovnega dovoljenja tujcu;

B. B. drugemu dal nagrado, da bi ta izkoristil svoj resnični ali domnevni vpliv in posredoval, da se opravi uradno dejanje s tem, ko je

v času med 10. 8. 2015 in 30. 9. 2015 dal D. D. nagrado v znesku 500,00 EUR, da bi ta izkoristil njegov resnični vpliv pri C. C., uradni osebi na ZRSZ in pri njej posredoval, da slednja opravi uradno dejanje izdaje delovnega dovoljenja tujcu,

s čimer naj bi storila vsak eno kaznivo dejanje dajanja daril za nezakonito posredovanje po prvem odstavku 264. člena KZ-1.

II. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obeh obtožencev ter potrebni izdatki in nagrada njunih zagovornikov proračun.

Zakonski znak "obljubil" je dovolj določno opredeljen že v zakonu, zato ni potrebno, da bi bil v opisu konkretnega dejanskega stanu opisan z drugimi besedami (način dajanja obljube pa ni zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja).

V opisu dejanja ni konkretiziran zakonski znak "resnični vpliv" obtoženca pri uradni osebi. Gre namreč za objektivni zakonski znak kaznivega dejanja, ki je razviden navzven in torej mora biti opisan s konkretnimi dejstvi in okoliščinami (ali gre za resnični vpliv zaradi znanstva, prijateljstva, sorodstva, nadrejenega položaja itd.), zato zgolj ponavljanje abstraktnega zakonskega znaka v konkretnem opisu dejanja tudi po oceni pritožbenega sodišča ne zadostuje.

Zgolj z besedno zvezo "izdaje delovnega dovoljenja tujcu" (brez navedbe konkretne zadeve, v kateri naj bi uradna oseba izdala delovno dovoljenje, in imena tujca, kateremu naj bi bilo to delovno dovoljenje izdano) ni dovolj konkretiziran niti zakonski znak "uradno dejanje", saj ni opisan s takšnimi dejstvi in okoliščinami, da bi ga bilo mogoče ločiti od drugih istovrstnih uradnih dejanj, zato je takšna opredelitev tega zakonskega znaka presplošna.