TFL Vsebine / Pravna mnenja

Varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v
zavodu, izrečen bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu ob kazni
zapora, sme trajati le do izteka izrečene kazni.

Po 1. odstavku 63. člena KZ SFRJ izreče sodišče varnostni ukrep
obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
storilcu, ki je storil kaznivo dejanje v stanju neprištevnosti ali
bistveno zmanjšane prištevnosti in če so izpolnjeni še preostali
zakonski pogoji za njegov izrek. Varnostni ukrep obveznega
psihiatričnega zdravljenja se neprištevnemu storilcu izreče kot
samostojna kazenska sankcija. Če je ukrep izrečen bistveno zmanjšano
prištevnemu storilcu, se izreče kot dopolnilna sankcija, ob kazni
zapora. Bistveno zmanjšano prištevni storilec se najprej zdravi v
zdravstvenem zavodu in šele zatem prestaja kazen, če je daljša od
časa, ki ga je storilec prebil v zdravstvenem zavodu in če ni pogojno
odpuščen po 3. odstavku 63. člena KZ SFRJ.
V teoriji in praksi pa je že dalj časa sporno, ali lahko varnostni
ukrep, izrečen bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu, traja dalj
časa kot kazen, ki je bila storilcu izrečena. Eni so mnenja, da
zaradi kurativne narave varnostnega ukrepa ni mogoče vnaprej
predvideti, kdaj bo zdravljenje v zavodu končano in da zato lahko
traja ukrep dalj od izrečene kazni. Drugi menijo, da gre za
dopolnilno sankcijo, vezano na kazen, zaradi česar varnostni ukrep ne
sme trajati več kot izrečena kazen. V praksi sodišč v SR Sloveniji
velja doslej še neevidentirano stališče, da lahko traja varnostni
ukrep najdalj do izreka časa, za katerega je bila izrečena kazen
zapora.
Argument, s katerim se zagovarja stališče, da gre za ukrep kurativne
narave, ne vzdrži ob primerjavi tega varnostnega ukrepa z varnostnim
ukrepom obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov, ki je prav
tako kurativne narave in pri katerem tudi ni mogoče vnaprej
predvideti, kdaj bo zdravljenje končano. Kljub takemu pomenu obeh
ukrepov je glede varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov
in narkomanov enotno stališče, da sem trajati le toliko časa, dokler
traja kazen. Glede bistveno zmanjšano prištevnega storilca je treba
predvsem poudariti, da gre v primerjavi z neprištevnim storilcem
vendarle za kazensko odgovornega storilca, ki mu je bil ob kazni
izrečen še varnostni ukrep. Če bi bila sprejeta razlaga, da lahko
varnostni ukrep traja dalj od izrečene kazni, bi ukrep dobil po
izteku kazni drugačen pomen, saj ne bi bil več dopolnilne, temveč
samostojne narave. Naravi ukrepa in dejstvu, da gre za kazensko
odgovornega storilca, bi nasprotovalo stališče, da lahko ostane
obsojenec na zdravljenju v zavodu še po izteku kazni. Če obsojenčevo
zdravljenje do izteka kazni ne bi bilo končano in bi ga bilo treba
zadržati na zdravljenju v zavodu, pa bi bila še vedno podana možnost,
da bi se zdravljenje in varstvo take osebe nadaljevalo, toda ne kot
posledica izreka kazenske sankcije, temveč po določbah zakona o
nepravdnem postopku.