IZREK
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 371/2002 z dne 29. 5. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1287/2001 z dne 19. 12. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III P 977/98 z dne 29. 5. 2003 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Ustavna pritožba je posebno pravno sredstvo s posebnim obsegom izpodbijanja in presoje, zato je treba v ustavni pritožbi argumente, ki naj bi jo utemeljili, izrecno navesti. Zgolj s sklicevanjem na trditve, ki jih je pritožnik navajal v vlogah v pravdnem postopku, ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti.
Očitek o odstopu od sodne prakse na področju odškodnin za nepremoženjsko škodo za pretrpljene duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice je povsem pavšalen; pritožnica ga ne konkretizira in ne predloži sodnih odločb, iz katerih bi izhajala drugačna sodna praksa.
Kršitev pravice do poštenega obravnavanja iz 22. člena Ustave, pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz četrtega odstavka 15. člena Ustave pritožnica ni izkazala.
Pravice iz 21., 34., 35. in 39. člena Ustave pritožnici v pravdnem postopku, v katerem je sodišče odločalo o njenem tožbenem zahtevku na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, zgolj z (delno) zavrnitvijo tožbenega zahtevka niso mogle biti kršene.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.