TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi obtoženčevega zagovornika A. A. se delno ugodi in se izpodbijana sodba tudi po uradni dolžnosti spremeni tako, da se:

- iz opisa dejanja na škodo mld. B. B. (točki I) a) in II) izreka) izpusti očitek, da naj bi obtoženec z njo analno spolno občeval, tako da je s spolnim udom prodiral v njeno zadnjično odprtino,

- iz opisa dejanja na škodo mld. C. C. (točka I) c) izreka) izpusti očitek, da naj bi ji obtoženec lizal spolovilo,

- kaznivi dejanji iz točke I) a) ter točke II) izreka izpodbijane sodbe pravno opredelita kot eno kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1,

za katero se na podlagi iste kazenske določbe obtožencu

določi kazen 9 (devet) let zapora,

- za kaznivo dejanje na škodo mld. C. C. določena kazen zniža na 5 (pet) let in 10 (deset) mesecev zapora,

ter ob upoštevanju z izpodbijano sodbo že določena kazen 7 (sedem) let zapora za kaznivo dejanje pod točko I/b,

izreče

enotna kazen 20 (dvajset) let in 10 (deset) mesecev zapora.

II. V ostalem se pritožba obtoženčevega zagovornika A. A. kot neutemeljena zavrne, pritožbe obtoženčevega tedanjega zagovornika Č. Č., okrožne državne tožilke in Državnega odvetništva pa se v celoti kot neutemeljene zavrnejo in v nespremenjenih delih, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožba pooblaščenke mld. oškodovank se kot nedovoljena zavrže.

Posebna ureditev za slabotne otroke v drugem odstavku 173. člena KZ-1, kaže, da zakonodajalec vseh oseb, mlajših od 15 let, ne šteje za slabotne. Slabotnost otroka v pomenu, kot ga uporablja kazenski zakonik je dejansko vprašanje, ki se presoja v vsakem posameznem primeru posebej (sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 352/2007 z dne 29. 11. 2007).

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da oškodovanke v konkretnem primeru niso slabotne osebe. Pravilno je pojasnilo, da so otroci kot osebe, mlajše od 15 let, varovane že z določbami 173. člena KZ-1, ter da za slabotnost osebe kot kvalificirane oblike po tem členu ne zadošča zgolj starost otroka. Vezano na to je utemeljeno izpostavilo, da mora biti slabotnost kot kvalifikatorna okoliščina zelo očitno podana in ne sme iti zgolj za slabotnost, ki je sicer običajna za otroke do 15. leta starosti.