TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodna poravnava ima učinke pravnomočne sodne odločbe, zato jo je mogoče izpodbijati samo s tožbo za

razveljavitev

sodne

poravnave

iz 392. člena ZPP, ki je izredno pravno sredstvo. Izpodbojni razlogi materialnopravne narave so podani le v primeru, da je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti ali pod vplivom sile ali zvijače (1. točka drugega odstavka 392. člena ZPP). Napake volje pri sklepanju sodne poravnave se presojajo po pravilih OZ, zato je za razveljavitev sodne poravnave upoštevna le zmota, ki je bistvena in opravičljiva. V skladu s prvim odstavkom 46. člena OZ je zmota bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe (v obravnavanem primeru sodne poravnave) s tako vsebino ne bi sklenila. Ker je tožeča stranka (delodajalec) že pred sklenitvijo sodne poravnave vedela, da je toženec (delavec) ob škodnem dogodku utrpel le lažjo telesno poškodbo brez trajnih posledic, ob sklenitvi sodne poravnave ni bila v bistveni in opravičljivi zmoti. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek za razveljavitev sodne poravnave utemeljeno zavrnilo.