TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik in dolžnik sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Na garanciji je izjava garanta (banke), da se ta nepreklicno in brezpogojno zavezuje upravičencu izplačati katerikoli znesek do višine zneska garancije, ko upravičenec predloži ustrezno zahtevo za plačilo, skupaj z drugimi listinami. Pogoji, pod katerimi se je banka torej zavezala plačati znesek, ne vsebujejo izjave upravičenca, v kateri je navedeno, da je bil naročnik bančne garancije pozvan k plačilu finančnih obveznosti, ki izhajajo iz osnovnega posla in teh ni plačal. Ker neplačilo ni pogoj v tej zadevi, je sklicevanje na prvi odstavek 1083. člena ZOR brezpredmetno, pravilno pa stališče sodišča prve stopnje, da naj bi bila taka izjava upravičenca le pogoj dokumentarne narave. Sodišče prve stopnje je zato materialnopravno pravilno ocenilo, da gre v tej zadevi za neodvisno bančno garancijo.

Garancija "brez ugovora" oziroma garancija na prvi poziv je po svoji pravni naravi abstraktna in torej banka kot garant prevzame samostojno zavezo pod pogoji, določenimi v garanciji, upravičencu izplačati dogovorjeni znesek. Pri tem proti upravičencu ne more uveljavljati ugovorov, ki bi jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavljal proti njemu iz zavarovane obveznosti. Torej je banka dolžna izpolniti obveznost iz bančne garancije tudi, če je upravičenec garancije terjatev, ki je zavarovana z bančno garancijo, prijavil v postopku prisilne poravnave nad naročnikom, in mu je bila priznana. Banka je namreč vezana le na garancijske pogoje. Prepoved izplačila po takšni garanciji je zato utemeljena le v primerih, ki kažejo na zvijačno ravnanje upravičenca - dolžnika ob zahtevi za unovčitev bančne garancije.

Ker gre za samostojno zavezo banke, prisilna poravnava, sklenjena med naročnikom garancije in njegovimi upniki, nanjo ne vpliva.