TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Ker v izpodbijani odločbi pravica ali obveznost stranke (revidentke) ni izražena v denarni vrednosti, pogoj za dovoljenost revizije po določbi prve točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Glede na stališče o trditvenem in dokaznem bremenu brez natančno in konkretno izpostavljenega pomembnega pravnega vprašanja in njegove obrazložitve ni mogoča presoja dovoljenosti revizije.

Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavila na zahtevani način, se tudi ne more uspešno sklicevati na neenotnost sodne prakse glede določenega vprašanja. Ob tem pa revidentka ni zadostila niti formalnim pogojem za dovoljenost revizije, saj ni niti navajala niti predložila kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, s katerimi je želela utemeljiti neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča.

Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, je ocena škode, ki naj bi revidentki nastala zaradi nezmožnosti vzdrževanja, uporabe in trženja svojih nepremičnin v vrednosti več kot 100.000,00 EUR, povsem pavšalna, nekonkretizirana in neizkazana, saj gre zgolj za njeno predvidevanje in mnenje, ki ga revidentka ni podprla z nobenimi dokazi.