na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča
VSRS Sklep I Up 261/2017 - začasna odredba - upravni akt - strokovno opravilo - napačen pravni pouk - državnotožilski svet - ocena tožilske službe - ugotovitvena odločba - od...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Upravni oddelek
DATUM ODLOČBE
4.1.2018
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSRS Sklep I Up 261/2017
INTERNA OZNAKA
VS00008363
SENAT, SODNIK
Nataša Smrekar (preds.), dr. Erik Kerševan (poroč.), Marko Prijatelj
INSTITUT VSRS
začasna odredba - upravni akt - strokovno opravilo - napačen pravni pouk - državnotožilski svet - ocena tožilske službe - ugotovitvena odločba - odločba vlade
PODROČJE VSRS
RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
IZREK
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Državnotožilski svet z izdelavo ocene državnotožilske službe ni odločil o prenehanju funkcije državnega tožilca. To je tudi skladno z zakonom, saj iz ZDT-1 izhaja, da ugotovitveno odločbo o prenehanju državnotožilske funkcije izda Vlada (74. člen ZDT-1).
V zvezi z učinki zahtevane začasne odredbe je bilo zato treba ugotoviti, da izdelave ocene državnotožilske službe s strani Državnotožilskega sveta sploh ni mogoče šteti za upravni akt, torej za odločitev, ki posega v pravice oziroma pravno varovane interese pritožnice, in s tem za akt, ki povzroča (zatrjevane) škodljive posledice.
Pritožnica torej ni izkazala neposredne povezave med izpodbijanim aktom tožene stranke in grozečo težko popravljivo škodo. Presoja, ali so sicer podani pogoji za vodenje upravnega spora o glavni stvari, pa je v nadaljnji pristojnosti sodišča prve stopnje.Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
V zvezi z učinki zahtevane začasne odredbe je bilo zato treba ugotoviti, da izdelave ocene državnotožilske službe s strani Državnotožilskega sveta sploh ni mogoče šteti za upravni akt, torej za odločitev, ki posega v pravice oziroma pravno varovane interese pritožnice, in s tem za akt, ki povzroča (zatrjevane) škodljive posledice.
Pritožnica torej ni izkazala neposredne povezave med izpodbijanim aktom tožene stranke in grozečo težko popravljivo škodo. Presoja, ali so sicer podani pogoji za vodenje upravnega spora o glavni stvari, pa je v nadaljnji pristojnosti sodišča prve stopnje.Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.