ReDRPPol26-35 – Resolucija o dolgoročnem razvojnem...

2963. Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026-2035 (ReDRPPol26-35)

Na podlagi prvega odstavka 15. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 - ZDZ, 200/20, 172/21, 105/22 - ZZNŠPP in 141/22) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 - odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24) je Državni zbor na seji 23. oktobra 2025 sprejel

R E S O L U C I J O
o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026-2035 (ReDRPPol26-35)

1. Uvod

Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026-2035 je najvišji razvojno-usmerjevalni dokument in hkrati drugi dolgoročni načrtovalski dokument, ki je temelj za srednjeročne in letne načrte dela policije. Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026-2035 je strateški dokument, ki odgovarja na ključna vprašanja dolgoročnega razvoja policije in zagotavlja stalnost prednostnih nalog in vlaganja v varnost.

Varnost je ena pomembnejših dobrin sodobne družbe. Čeprav je prav, da z varnostjo nismo nikoli popolnoma zadovoljni, nam lahko šele primerjave z drugimi državami pokažejo, kako dobra (ali slaba) je slovenska varnost in posledično policija kot glavni organ, ki skrbi in zagotavlja vse oblike varnosti. Čeprav so metodologije posameznih primerjalnih indeksov držav na področju varnosti različne - vsaka s svojimi prednostmi in slabostmi - je vendarle večini skupno, da je Slovenija na teh lestvicah visoko. Slovenija velja za varno državo z nizko stopnjo kriminalitete oziroma državo z visoko stopnjo varnosti za posameznika in organizacije.

Po globalnem indeksu miru (angl. Global Peace Index), ki ga vsako leti objavi Inštitut za ekonomijo in mir - neodvisna, nepristranska, neprofitna organizacija, ki si prizadeva preusmeriti pozornost sveta k miru kot pozitivnemu, dosegljivemu in oprijemljivemu merilu človekove blaginje in napredka, je bila Slovenija v letu 2023 na osmem mestu najvarnejših držav med 163 ocenjenimi državami. Slovenija po raziskavah istega inštituta sodi med države z najnižjo stopnjo vpliva terorizma na njeno varnost (angl. Global Terorism Index).

Tudi podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v poročilu o uresničevanju Strategije trajnostnega razvoja (SRS 2030/2024) potrjujejo, da je Slovenija po svetovnem indeksu med najbolj mirnimi državami na svetu. Po zmanjšanju v predhodnih dveh letih se je spomladi 2023 zaupanje v policijo precej izboljšalo in se je približalo povprečju EU (UMAR, Poročilo o razvoju Slovenije, 2024).

Policija, organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, je največji državni upravni organ v Republiki Sloveniji. Svoje poslanstvo, določeno v nacionalnih in mednarodnih aktih, in naloge, ki so določene z zakoni, izvaja na celotnem državnem ozemlju. Kot del enotnega varnostnega sistema Republike Slovenije je pristojna za izvajanje nalog na področju notranje varnosti. Opravlja naloge javne varnosti, s katerimi varuje življenje in telesno integriteto ljudi ter vse oblike premoženja, tako da izvaja proaktivne ukrepe za preprečevanje nevarnosti nastanka škodljivih posledic in ukrepe preiskovanja varnostnih dogodkov s škodljivimi posledicami ter odkrivanja odgovornih oseb. Pri tem sodeluje z drugimi varnostnimi organi Republike Slovenije, s pravnimi osebami javnega in zasebnega prava, s civilnodružbenimi organizacijami in ljudmi ter z organi drugih držav in mednarodnih organizacij. Pod pogoji in v obsegu, kot jih določa vsakokratni mandat mednarodnega prava, lahko pod okriljem dvostranskih in mednarodnih varnostnih povezav in misij slovenska policija deluje tudi na ozemlju drugih držav.

Uspešnost in učinkovitost policijskega dela je odvisna od razvoja virov in delovnih zmogljivosti policije, v veliki meri pa tudi od sodelovanja z ljudmi. Policija se zaveda, kako pomembno je zaupanje med partnerji, kako težko in počasi se gradi, a kako hitro se lahko to izgubi. »Z ljudmi za ljudi«, to je policija. Vendar je policijsko delo v skupnosti še daleč od idealnega modela. Pot do tam pa je odvisna ne le od policije, temveč tudi od politike družbenega nadzorstva države in lokalnih skupnosti - te predstavljajo drugi temeljni del partnerstva »policija-skupnost«.

Zaposleni v policiji so tisti, ki dan za dnem izvajajo svoje poslanstvo, in sicer za dobrobit vseh. Družba ima upravičeno visoka pričakovanja glede varnosti, saj je ta ena od osnovnih dobrih. Vendar pa ima zagotavljanje varnosti posledično tudi visoko ceno. Evropa in tudi Slovenija sta bili dolgo relativno varni, zdaj se to spreminja. Na evropskih tleh je vojna, kibernetska in dejanska. Republika Slovenija je v letu 2023 dvignila stopnjo teroristične ogroženosti z nizke na srednjo. Migracijski tok je spet številčnejši in podnebne spremembe ga ne bodo ublažile. Je pa Slovenija še vedno med najvarnejšimi državami na svetu in eden od namenov Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026-2035 je, da takšna tudi ostane.

Koliko varnosti, na kakšen način in s kolikšnimi sredstvi bo poleg drugih vrednot država zagotavljala ljudem, je odvisno od njenih resničnih materialnih in finančnih možnosti. Zato v okviru postavljanja prednostnih nalog za izvajanje javnovarnostnih funkcij namenja toliko sredstev, kot je v določenem času in ob določenih pogojih razumno in nujno potrebno. Brez dvoma bodo za razvoj policije v obdobju do leta 2035 ključnega pomena gospodarska in s tem fiskalna gibanja v Republiki Sloveniji, sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč, ki so vse pogostejše in obsežnejše, in morebitne nove epidemije in pandemije na eni strani, na drugi strani pa tehnološki razvoj, morebitna razširitev vojaških spopadov v Evropi, pogostost in uspešnost kibernetskih napadov in ne nazadnje stopnja nestrpnosti v družbi, ki se odraža tudi z nasilnimi dejanji in radikalizacijo.

Ključno tveganje nadaljnjega razvoja policijske organizacije so javnofinančne zmožnosti države in delež javnih financ, ki jih bo policija lahko uporabila za investiranje v kadre in vse druge vrste virov, ki jih potrebuje za svoje delo, obstoj in razvoj.

2. Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije do leta 2025 - »Kakovostna policija za varno Slovenijo«

Z Resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije do 2025 - »Kakovostna policija za varno Slovenijo«, ki jo je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 29. septembra 2015, je policija dobila svoj prvi dolgoročni razvojno-usmerjevalni akt. Vse razvojne dejavnosti policije so bile usmerjene v procese zmanjševanja javnovarnostnih tveganj, ki jih je policija v čim večji meri preprečevala in zmanjševala njihove škodljive posledice za posameznike in družbo, pri čemer je ukrepala proti povzročiteljem, prizadetim subjektom in drugim družbenim silam pa pomagala tudi pri popravljanju in odpravljanju nastale škode, povzročene z delovanjem ljudi in naravnih sil. Vendar takrat, ob pripravi prve resolucije, policija ni mogla v celoti predvideti, kako hiter in obsežen bo tehnološki razvoj informacijsko-telekomunikacijske tehnologije, pa tudi ne, kako bo Slovenija izpostavljena naravnim silam in dejstvu, kako hitro lahko zdravstveni problem postane tudi varnostni problem.

Policija je pred pripravo Resolucije o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026-2035 temeljito proučila uresničevanje takratnih prednostnih nalog, obstoječe varnostno stanje in nato prepoznala ključne razvojne probleme na temeljnih in podpornih dejavnostih. Večino zastavljenih ciljev in prednostnih nalog ji je uspelo uresničiti. Slabše so bile uresničene tiste prednostne naloge, ki so bile povezane z večjim finančnim vložkom - zagotavljanje optimalnih pogojev za izvajanje procesov izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev, pogojev za delo Muzeja slovenske policije in hitrejše uvajanje sodobnih tehnologij v policijsko delo. Po drugi strani pa je predhodna resolucija policiji pomagala pri pomladitvi helikopterske flote, pa tudi, da je znova začela pomlajevanje voznega parka.

Posamezna razvojna vprašanja, povezana s temeljnimi dejavnostmi (nalogami) policije - preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kriminalitete, vzdrževanjem javnega reda in miru ter zagotavljanjem splošne varnosti ljudi, zagotavljanjem varnosti cestnega prometa, upravljanjem migracij, izvajanjem prekrškovnih postopkov - se bodo nadaljevala s posodobljeno vsebino oziroma usmerjanjem pozornosti tudi v obdobju 2026-2035. Podobno velja za podporne dejavnosti (forenzično, informacijsko-telekomunikacijsko, analitsko, mednarodno sodelovanje ipd.). Toda v središču vsega so ljudje - skrb za zaposlene, skrb za družbo in ljudi ter kako, tudi s tehnološko pomočjo, reševati ne v celoti predvidljivih varnostnih tveganj, da bi v Republiki Sloveniji še naprej živeli varno.

Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije v obdobju 2026-2035 ne pomeni prekinitve s prejšnjo, temveč je njeno nadaljevanje. Osredotoča se na policijo, namenjeno ljudem, povezano z vsemi tako v fizičnem smislu kot na digitalnem področju.

3. Poslanstvo in vizija

Hitro spreminjajoče se varnostno okolje zahteva nenehno prilagajanje policije, pri čemer ta udejanja svoje visoke etične standarde in je zavezana k spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter osebnega dostojanstva. Policija mora ohraniti sposobnost delovanja v različnih varnostnih okoliščinah in razmerah. Še zlasti v zahtevnih primerih z visoko stopnjo intenzivnosti delovanja bodo prišle do izraza pripravljenost, odzivnost, vzdržljivost in povezljivost policistov znotraj organizacije in z drugimi deležniki izven nje.

Poslanstvo policije presega le izvajanje z zakonom določenih nalog javne varnosti. Temeljna zaveza policije je varovanje življenja, telesne integritete in premoženja ljudi, preprečevanje in obvladovanje varnostnih incidentov ter hkrati zmanjševanje občutka ogroženosti med prebivalci. Policija si prizadeva ustvariti varnostne razmere, ki omogočajo kakovostno življenje, delo in celovit družbeni razvoj v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. Vse to dosega z udejanjanjem visokih etičnih standardov ter spoštovanjem človekovih pravic, temeljnih svoboščin in osebnega dostojanstva.

Vizija policije 21. stoletja je postati sodobna, povezljiva in odzivna organizacija, ki deluje z ljudmi in za ljudi. Policija se zavzema za proaktivno, strokovno in etično delovanje, pri čemer uporablja najsodobnejše tehnologije ter skrbi za neprestano nadgrajevanje znanja in sposobnosti zaposlenih. Policisti ostajajo zbrani, odločni in odgovorni v vseh okoliščinah, hkrati pa spoštljivi, strpni in pošteni.

Organizacija gradi na visoki stopnji integritete, sodelovanju in odgovornosti, tako pri vsakodnevnem delu kot soočanju z najzahtevnejšimi varnostnimi izzivi. Poseben poudarek daje zagotavljanju ustreznega in varnega delovnega okolja, opreme ter zaščiti zaposlenih, tudi tistih, ki opozorijo na morebitna nepravilna ravnanja. Vodje policijskih enot imajo ključno vlogo - pričakuje se, da s svojim zgledom spodbujajo strokovni razvoj, uvajajo novosti, zmanjšujejo odpor do sprememb, jasno organizirajo delo, opazijo trud zaposlenih in jih podpirajo pri doseganju visoko zastavljenih, a izvedljivih ciljev.

Poslanstvo in vizija policije se morata izražati pri vsaki njeni nalogi in vsaki komunikaciji policistov s posamezniki ne glede na to, ali gre za formalni policijski postopek ali druge dejavnosti policistov.

4. Družbenovarnostno okolje delovanja policije ter varnostna tveganja in grožnje

Slovenija je ena najvarnejših držav v Evropi in na svetu; je varno okolje tako za lastno prebivalstvo kot tudi za tujce, ki so v državi krajši ali daljši čas. Varnostne razmere v Republiki Sloveniji se ocenjujejo kot dobre in stabilne, je pa Republika Slovenija del širšega mednarodnega varnostnega okolja, ki ni več tako zelo stabilno.

Sodobno varnostno okolje zaznamujejo številna in zapletena tveganja, ki zahtevajo celovit, usklajen in proaktiven pristop. Med ključna varnostna tveganja in grožnje sodijo kibernetske grožnje, ki vključujejo napade na informacijske sisteme, širjenje škodljive programske opreme, spletno kriminaliteto in dezinformacije, s čimer ogrožajo delovanje kritične infrastrukture, zaupnost podatkov in varnost prebivalcev. Pomembno varnostno tveganje sta tudi terorizem in nasilni ekstremizem, ki lahko izvirata tako iz mednarodnega okolja kot iz lokalnih radikaliziranih posameznikov ali skupin in pomenita neposredno nevarnost za življenja ljudi ter stabilnost države. Naravne nesreče in izredne razmere, kot so poplave, potresi ali epidemije, lahko povzročijo obsežne motnje v delovanju družbe in zahtevajo hitro ter usklajeno delovanje policije in drugih varnostnih struktur. Gospodarska in organizirana kriminaliteta, vključno s korupcijo, pranjem denarja in delovanjem kriminalnih mrež, ogrožata pravno državo, gospodarsko stabilnost ter zmanjšujeta zaupanje javnosti v institucije. Prav tako so izziv nezakonite migracije, ki lahko ob neustreznem upravljanju vplivajo na občutek varnosti prebivalcev in obremenijo delovanje mejnih ter notranjih varnostnih sistemov.

Vpliv teh tveganj se odraža na različnih ravneh - od operativnega delovanja policije do oblikovanja javne politike - hkrati pa bistveno vpliva na subjektivno zaznavo varnosti med prebivalci. Za učinkovito upravljanje varnosti so zato ključni pravočasna zaznava in spremljanje groženj, izvajanje zaščitnih ukrepov, skrbno načrtovanje odzivnih mehanizmov ter zagotavljanje zadostnih kadrovskih in materialnih zmogljivosti, ki policiji omogočajo uspešno delovanje tudi v spremenjenih in zaostrenih razmerah.

Varnost se meri ne le z dejstvi in številkami, temveč je pomemben tudi občutek ljudi, kako varno se počutijo, koliko zaupajo policiji in kako zadovoljni so z njo. Sodeč po javnomnenjskih raziskavah je Slovenija varna država, čeprav njeni državljani policiji ne zaupajo več tako kot nekoč, se pa javno mnenje o policiji ponovno izboljšuje, kar kažejo tudi rezultati Eurobarometra. Če je bilo spomladi 2023 zaupanje v policijo na ravni Evropske unije 69-odstotno, je bilo zaupanje v slovensko policijo 67-odstotno,¹ kar pomeni, da se je policija že močno približala povprečju Evropske unije glede na pretekla leta, ko je bila od povprečja Evropske unije mnogo bolj oddaljena. Tudi po marca 2024 izvedeni javnomnenjski anketi Ogledalo Slovenije 2024 je bila policija skupaj z vojsko pri zaupanju v institucije na četrtem mestu med 29 institucijami in je bila med sedmimi institucijami, ki jim več ljudi zaupa, kot ne zaupa.² Tudi po raziskavi Slovensko javno mnenje (v nadaljevanju: SJM) 2023/2 je policiji več ljudi zaupalo kot ne in je bila med ocenjenimi 14 institucijami prav tako na četrtem mestu (Grafični prikaz izbranih kazalnikov, izmerjenih v SJM 2023/2 in SJM 2023/2).³ Stopnjo zaupanja v policijo meri tudi spletna raziskava o ocenah in stališčih prebivalcev o delu policije, ki jo v dvoletnih intervalih od leta 2014 izvaja policija sama. Po zadnji izvedeni raziskavi 2022 je policiji takrat zaupalo 40,8 odstotka vprašanih, kar je spodbudno po tem, ko je zaupanje vanjo s 66,6 odstotka v letu 2018 upadlo na 30,5 odstotka v letu 2021, v času epidemije covid-19. Malenkost manjši delež po raziskavi iz leta 2022 je zadovoljnih z delom policije, malenkost večji pa z zakonitostjo opravljanja nalog in strokovnostjo ravnanja policije.⁴

Mednarodne podatke o Sloveniji kot varni državi potrjujejo tudi rezultati raziskav policije o ocenah in stališčih prebivalcev Slovenije o njenem delu. Najvišje ocene med opazovanimi značilnostmi, ki se posredno ali neposredno nanašajo na delo policije, so vprašani namenili občutku varnosti v lokalnem okolju oziroma kraju bivanja.

4.1.

Varnostne razmere v Republiki Sloveniji

Varnostne razmere v Republiki Sloveniji so dobre in stabilne. Vendar to ni samoumevno, temveč jih je treba dosegati dan za dnem z nenehnim razvojem in ogromnim trudom, še zlasti, ker si policija prizadeva, da bi bilo zaupanje vanjo podobno kot na Finskem, Danskem, Švedskem, Nizozemskem in v Luksemburgu, kjer je zaupanje v policijo več kot 85-odstotno.

Z namenom ohranjanja visoke ravni varnosti se policija intenzivno ukvarja z izzivi, grožnjami in tveganji, s katerimi se naša družba sooča in se bo soočala v prihodnjih letih. Tudi v Sloveniji - že zaradi vpetosti v mednarodno okolje - obstaja določena stopnja teroristične ogroženosti države kot posledica mednarodnih sporov (zaostrenih varnostnih razmer v Evropi in krznih žarišč zunaj Evrope); predvsem je lahko ogrožena njena kritična infrastruktura - javna mesta, državne ali druge pomembne ustanove, organi oblasti. S tehnološkim razvojem v ospredje namreč vse bolj prihajajo hibridne oblike ogrožanj in kibernetska ogrožanja. Sodobnim in novim oblikam groženj se je treba nenehno prilagajati ter odpornost Slovenije, njene družbe in njenih državnih institucij še povečati, da bi se lahko spopadli s prihodnjimi krizami in katastrofami.

Pričakovati je, da se bodo najhujše oblike organiziranega kriminala nanašale predvsem na promet prepovedanih drog, trgovino z ljudmi in trgovino z orožjem. Ta ogrožanja bodo še v večji meri tesno povezana z mednarodnim okoljem in razvojem različnih oblik kriminalnih dejanj, predvsem v kibernetskem okolju. Na varnostne razmere bodo močno vplivale tudi razmere v državah zahodnega Balkana. Pomemben segment odvračanja ogroženosti bo mednarodno sodelovanje držav Evropske unije kot tudi s tretjimi državami in mednarodnimi ter nevladnimi organizacijami.

Mobilnost, sodobne tehnologije, družbena omrežja, različne oblike in možnosti sodelovanja in povezovanja, korupcija ter zmožnost prilagajanja in delovanja na različnih področjih kriminalitete bodo vplivali na aktivnosti organiziranih kriminalnih združb.

Tudi v prihodnje se bo velik del kriminalnih aktivnosti dogajal v okolju, v katerem ljudje živijo. To velja zlasti za premoženjsko kriminaliteto, pojave nasilja in kršitve javnega reda. Morebitni upad gospodarske aktivnosti in posledično povečevanje gospodarske in socialne krize se bosta odražala tako na navedenih pojavnih oblikah kaznivih ravnanj.

Cestna infrastruktura, varnost vozil in večja ozaveščenost udeležencev v prometu so ključni dejavniki prometne varnosti. Predvidena elektrifikacija motornih vozil, vključno z možnostjo avtonomne vožnje, bo povzročila velike spremembe pri obravnavanju odgovornosti voznikov ter nova varnostna tveganja.

Pričakovati je povečana tveganja na področju nedovoljenih migracij in s tem povezanim upravljanjem meja. Varnostni dejavniki različnih delov sveta, kot so vojne in druge konfliktne razmere, stanje na področju človekovih pravic, zdravstvene in finančne razmere, verska nasprotja ter naravne nesreče, bodo močno spodbujali migracije ljudi proti Evropi ter s tem vplivali na politično in varnostno stabilnost držav Evropske unije. Pritisk nedovoljenih migracij bo vplival na povečanje čezmejnega kriminala, delno pa tudi na sekundarno kriminaliteto. Slovenija ni več le tranzitna država, temveč je lahko za posamezne varnostno rizične skupine tujcev tudi končna destinacija.

Gospodarske aktivnosti v Sloveniji, pričakovan ekonomski razvoj in koriščenje evropskih sredstev, povezovanje in prepletanje gospodarskih subjektov v državi in širše bodo ogrožali različne oblike gospodarskega kriminala.

Množično priseljevanje in vse bolj izrazita multikulturnost v skupnosti bosta povečevala možnost družbenih nasprotij in nestrpnega govora, predvsem prek svetovnega spleta, ter s tem spodbujanje nestrpnosti, sovraštva in nasilja.

Svetovne varnostne grožnje, ki so jim izpostavljeni prebivalci Slovenije posredno, v omejenem obsegu pa tudi neposredno, izvirajo predvsem iz podnebnih oziroma ekoloških sprememb. Zaradi nepredvidljivosti obsega in števila ekstremnih vremenskih dogodkov bodo podnebne spremembe pogosteje vplivale na splošno stanje varnosti, zato se bo policija morala prilagoditi novim vzorcem in posledičnim odklonskim pojavom med ljudmi.

4.2.

Varnostne razmere v mednarodnem okolju

Mednarodne varnostne razmere bodo tudi v prihodnje izjemno nepredvidljive. Naša država bo v mednarodnem okolju nastopala kot del Evropske unije, ki načeloma deluje kot skupnost držav. Spreminjajoči se gospodarski vplivi in s tem tudi politična moč bodo preoblikovali ravnotežje moči posameznih držav in državnih skupnosti. Tem procesom bo sledila tudi varnostna dinamika, saj v naslednjem desetletju ni pričakovati, da se bodo varnostne razmere v svetu bistveno izboljšale. V svetu trenutno poteka več kot 50 vojaških spopadov. Rusko-ukrajinska vojna je v neposrednem okolju Evropske unije in s tem Slovenije. Terorizem, radikalizacija, ekstremizem ter ideološka in ekonomska nasprotja v svetu bodo verjetno zelo intenzivni, migracije prebivalstva pa bodo lahko (dnevna) stalnica.

Hiter tehnološki napredek v različnih delih sveta, ki sicer pospešuje gospodarski in socialni razvoj, bo vplival tudi na strukturo varnostnih groženj. V svetu se bosta še bolj razmahnili obsežnost razvoja in uporaba umetne inteligence. Svetovni splet bo ostal izjemno pomembno orodje, ki bo vplivalo na ekonomske, socialne, politične in tudi varnostne razmere. Ogrožanje kibernetske varnosti se bo okrepilo, večja odpornost bo zato ključna tako z vidika varnosti posameznika kot varnosti skupnosti, njene pomembne infrastrukture in politične stabilnosti.

Podnebne spremembe, omejevanje naravnih virov in energetska oskrba bodo vse pomembnejši dejavniki, ki bodo vplivali na razvoj posameznih delov sveta, s tem pa neposredno na nesoglasja med državami, in pospeševali migracije večjih skupin prebivalstva. Mednarodna skupnost bo postavljena pred nove izzive na področju varovanja okolja, v okviru tega pa tudi na področju boja proti ekološki kriminaliteti.

Svet bo tudi v prihodnosti deležen novih epidemioloških groženj, kar bo lahko temeljito vplivalo na družbene razmere.

Politične razmere v Evropski uniji kažejo podporo procesu pridruževanja novih držav Evropski uniji, kar bi novim članicam zagotavljalo politično stabilnost, s tem pa ustrezne pogoje za gospodarski in socialni razvoj. Povečala se bo ekonomska dejavnost v vseh državah Evropske unije, širila se bosta enotni trg, finančno poslovanje, prav tako pa se bodo razvijala kulturna raznolikost in prizadevanja za človekove pravice. Ker se bodo ekonomske in socialne razlike v različnih državah Evropske unije verjetno povečevale, se lahko znotraj Evropske unije pojavijo ekonomska in socialna trenja.

Pričakovati je, da se bo s političnimi in ekonomskimi ukrepi, predvsem evropske skupnosti, skušalo vplivati na ureditev mednarodnih in političnih odnosov v državah zahodnega Balkana, v katerih se bodo nadaljevale nacionalne in meddržavne napetosti.

5. Človeški, finančni in materialni viri in pogoji za nadaljnji razvoj slovenske policije do leta 2035

5.1.

Sodobno upravljanje kadrov

Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije v obdobju 2026-2035 na področju uvajanja pristopov sodobnega upravljanja zaposlenih sledi ciljem Strategije razvoja Slovenije 2030, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela na 159. redni seji 7. decembra 2017.

Strategija razvoja Slovenije 2030 med razvojne cilje Slovenije uvršča vključujoči trg dela in kakovostna delovna mesta, kar bo doseženo z:

-

uveljavljanjem koncepta vzdržnega delovnega življenja, ki omogoča, da delavci delajo dlje in zdravi dočakajo upokojitev;

-

ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost, so okoljsko odgovorna ter zagotavljajo pogoje za ustrezno plačilo in kakovostno delovno okolje;

-

spodbujanjem večje vključenosti prikrajšanih in podpovprečno zastopanih skupin na trgu dela;

-

prilagajanjem delovnih mest in organizacije dela demografskim spremembam, tehnologiji in podnebnim spremembam;

-

izboljševanjem sistema varne prožnosti ter zmanjševanjem pasti brezposelnosti in neaktivnosti, še posebej v območjih z visoko brezposelnostjo;

-

spodbujanjem dejavnosti delodajalcev za krepitev telesnega in duševnega zdravja delavcev, varnosti in zdravja pri delu ter lažjega usklajevanja dela in skrbstvenih obveznosti;

-

spodbujanjem zaposlovanja obeh spolov v spolno netipičnih in deficitarnih poklicih.

V Strategiji razvoja Slovenije 2030 je poudarjeno, da bodo prilagoditve trga dela potrebne tudi zaradi demografskih sprememb. »Podobno kot večina razvitih držav se tudi Slovenija spoprijema s spremenjeno starostno strukturo prebivalcev, ki vpliva na zmanjšano ponudbo delovne sile, to pa bi v prihodnje lahko omejevalo možnosti za zagotavljanje in povečevanje blaginje prebivalcev. Z vidika razvoja je zato ključno povečanje stopnje delovne aktivnosti v mlajših in starejših starostnih skupinah, razvoj ustreznih veščin za življenje in delo ter zagotavljanje kakovostnih delovnih mest mladim že ob vstopu na trg dela, privabljanje in kroženje talentov kot tudi prepoznavanje potenciala in znanj priseljencev. Ker se bodo zaradi daljše delovne aktivnosti nekateri delavci spoprijemali z daljšo izpostavljenostjo nevarnosti pri delu, se je za preprečitev povečanja poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom, treba osredotočiti na ustvarjanje varnih in zdravih delovnih razmer ves čas poklicnega življenja, to je na vzdržno delovno življenje.«⁵

Iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je aprila 2021 pripravila Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, izhaja, da trenutno po kazalnikih staranja Slovenija še ne odstopa bistveno od povprečja Evropske unije, kljub temu se ob neprilagojenih sistemih socialne zaščite pričakuje višja rast izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Zaradi demografskih sprememb se je v obdobju konjunkture zaostrila problematika pomanjkanja ustrezne delovne sile, ki srednjeročno, tudi zaradi hitrih tehnoloških sprememb, postaja vse pomembnejši omejitveni dejavnik nadaljnjega razvoja. V državi se soočamo s težavami zaradi pomanjkanja ustreznih znanj in spretnosti ter s segmentacijo trga dela za mlade. To zahteva ustrezni odziv predvsem pri prilagajanju izobraževalnih programov dejanskim potrebam družbe in gospodarstva in pri oblikovanju spodbudnega okolja za privabljanje in ohranjanje delovne sile z ustreznimi znanji in spretnostmi. Zaradi demografskih trendov in tehnološkega razvoja je zato bistvena krepitev vseživljenjskega učenja.

Izziv ravnanja s starejšimi zaposlenimi in talenti v evropskih javnih upravah je bila ena pomembnih tem slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije v letu 2021. Zato je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj - OECD (angl. Organisation for Economic Co-operation and Development) za Ministrstvo Republike Slovenije za javno upravo v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije pripravila poročilo Ravnanje s starejšimi zaposlenimi in talenti v evropskih javnih upravah. Obravnavanje vplivov in posledic demografskih sprememb za evropske javne uprave ter raziskovanje zmogljivosti ravnanja s talenti ob upoštevanju staranja delovne sile je bila ena od osrednjih tem takratnega predsedovanja na področju ravnanja s kadri v javnem sektorju. Poročilo predstavlja trende, obetavne prakse in priporočila za učinkovito ravnanje s starejšimi zaposlenimi in talenti v javnih upravah v državah članicah mreže EUPAN (angl. European Public Administration Network).

Tudi slovenska policija se spoprijema s spremenjeno starostno strukturo zaposlenih zaradi demografskih sprememb, ki vpliva na manjšo ponudbo delovne sile, z izzivi zagotavljanja kakovostnih delovnih mest mladim ob zaposlitvi, privabljanju in kroženju talentov ter prepoznavanju talentov z namenom trajnega zadržanja v policiji. To kaže na potrebo po nadgradnji kariernega sistema za policiste, ki bo vzdržen in trajnostno naravnan. Zaradi izpostavljenosti nevarnosti pri opravljanju policijskih nalog bo treba pomemben poudarek nameniti tudi preprečevanju bolezni, povezanih z delom, zaščitnim ukrepom za preprečevanje izgorelosti, psihološki podpori zaposlenim, večji skrbi za njihovo varnost in zdravje, in se osredotočiti na ustvarjanje varnih in zdravih delovnih razmer.

5.1.1.

Zaposlovanje, izobraževanje in zadrževanje kadra

Policija se srečuje z zmanjšano ponudbo delovne sile ob hkratnem povečanju odliva kadra predvsem zaradi upokojevanja. V policiji je bilo konec leta 2024 zasedenih 7.899 (v letu 2023 8.162) delovnih mest, kar je manj od 8.239, kot je za leto 2024 dovoljeval Skupni kadrovski načrt (sklepa Vlade Republike Slovenije št. 10002-11/2023/9 z dne 11. aprila 2024). Policija si bo prizadevala, da število dovoljenih zaposlitev do leta 2035 vsaj ohrani, če ne celo poveča.

V letu 2024 je bilo 360 sklenitev in 574 prenehanj delovnega razmerja. Leto prej je bilo 320 sklenitev in 580 prenehanj. Povprečno so bile v letih 2020-2024 zabeležne 404 prekinitve delovnega razmerja na leto in 348 sklenitev delovnega razmerja.

Gibanje števila zaposlenih v policiji v obdobju 2015-2024

Vir: Letno poročilo o delu policije za leto 2024.

Za zagotavljanje vzdržnega razmerja med odlivom in prilivom kadra bo policija sprejela učinkovite ukrepe in dejavnosti, ki bodo zagotovili pospešeno pridobivanje ter zadrževanje kadrov za uspešno vzdrževanje varnostnih izzivov slovenske policije. Stremela bo k temu, da bo z ustreznim popolnjevanjem policijskih enot zagotovljeno nemoteno delo policije, s čimer se bo zmanjšala tudi obremenitev policistov in drugih zaposlenih v policiji. Temu bo prilagajala tudi promocijo zaposlovanja in pri tem iskala nove (inovativne) načine pridobivanja kadra z različnimi pristopi in tudi s pomočjo informacijskih tehnologij. Prav tako si bo prizadevala za povečanje finančnih sredstev za promocijo poklica policist in drugih poklicev, ki jih policija potrebuje. Poleg iskanja kadra za izvajanje splošnih policijskih nalog še zlasti to velja za področja digitalizacije, kibernetske varnosti in razvoja novih informacijskih tehnologij (IT) ter forenzike v policiji. Posebno pozornost bo zato namenila pospešenemu pridobivanju in zadrževanju IT strokovnjakov, forenzičnih strokovnjakov, analitikov in drugih strokovnjakov s posebnimi znanji (piloti, tehniki letalci, pomorci, glasbeniki, pripravljavci projektov za črpanje evropskih sredstev), tudi z zagotavljanjem stimulativnih delovnih pogojev. Nabor kadrov je namreč tu drugačen kot za policiste, kadri se iščejo v drugem bazenu primernih kandidatov, način dela je lahko popolnoma drugačen, pa čeprav morajo novozaposleni (s)poznati tudi policijsko delo.

Policija bo sistemsko in celostno načrtovala ukrepe za trajnostni in stalni priliv novega kadra in ukrepe za zadrževanje obstoječega kadra z ustvarjanjem pogojev za izboljšanje pogojev dela. Pri tem bo morala upoštevati izzive večgeneracijske delovne sile, značilnosti nove generacije, ki vstopa na trg delovne sile, prepoznavanje in razumevanje najpomembnejših dejavnikov privlačnosti delodajalca, ki se ne odražajo več le v višini plačila za delo, temveč tudi v ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, splošnim interesom za javno dobro, stabilnosti zaposlitve ter priložnostih za učenje in razvoj.⁶ Konkurenčna plača in bonusi so sicer še vedno eden najpomembnejših elementov zaposlitve, drugi splošni elementi pa so še ustrezno delovno okolje, priznavanje in pohvale, priložnosti za razvoj in napredovanje, fleksibilnost, timska aktivnost, avtonomija pri delu in zdrava delovna kultura.

Napoved gibanja števila zaposlenih do leta 2035⁷

Zaradi vse hitrejših sprememb znanj bo nujna evalvacija višješolskega študijskega programa policist z namenom posodobitve in nadgraditve vsebin, ki jih bodo policisti potrebovali za opravljanje poklica. Ustrezni pogoji pa so predpogoj za uspešno izvajanje izobraževalnih procesov ter usposabljanj in izpopolnjevanj.

Zagotoviti je treba dolgoročnejšo zasnovo zagotavljanja kadrov z zgodnjim prepoznavanjem in vzdrževanjem stikov s posamezniki, ki kažejo zanimanje za poklic policista in oblikovati pristop, ki bi takega posameznika nagovarjal in spodbudil za poklic policista skozi osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Ravno tako bi bilo treba proučiti in vzpostaviti ustrezne pravne podlage za zaposlovanje oziroma »rezervacijo« kadra za poklic policista skozi celo leto. Namen je predvsem v pridobivanju/spodbujanju čim večjega števila kandidatov za vpis na višješolski študijski program izobraževanja za pridobitev poklica policist. Cilj policije je, da pridobi 300 kandidatov vsako študijsko leto. Gre za ambiciozen cilj, zaradi katerega je in bo treba vzdrževati stare pristope zaposlovanja ter uvajati nove.

Gibanje števila prenehanj in sklenitev delovnega razmerja v policiji v obdobju 2015-2024

Vir: Letno poročilo o delu policije za leto 2024.

Razmerje med spoloma v obdobju 2015-2024

Vir: Letno poročilo o delu policije za leto 2024.

Posebno pozornost bo policija namenila spodbujanju zaposlovanja in vključevanja žensk na vseh ravneh policijske strukture, in sicer v skladu s priporočili Greca.⁸

5.1.2.

Spremljanje kadra in njihovega kariernega razvoja

Vzpostavitev vzdržnega kariernega sistema, ki bo spremljal potrebe hierarhične organizacije, kot je policija, je predpogoj za uspešno pridobivanje, zadrževanje, spremljanje kadra, prepoznavanje talentov in karierni razvoj zaposlenih.

Za vzpostavitev vzdržnega kariernega sistema je zagotovitev ustreznih pravnih podlag v pravni ureditvi javnouslužbenskega sistema, ki v področnih predpisih policije dopuščajo posebno ureditev umeščanja strukture delovnih mest policistov, pogojev za zasedbo delovnih mest, spremljanje in pridobivanje kompetenc, nujno potrebno. Policija preučuje nove možnosti za pridobivanje kadrov za opravljanje nalog v policiji, tudi z dokončano srednješolsko izobrazbo.

Policija je vpisana v register izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za poklicno kvalifikacijo Policist/policistka (NPK). Poklicna kvalifikacija je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na posamezni ravni zahtevnosti. Z izvajanjem NPK se bo čim večjemu številu policistov omogočilo, da bodo po uspešni pridobitvi kvalifikacije zasedli delovna mesta, na katerih se zahteva zaključen višješolski študijski program Policist ali pridobljen certifikat o NPK.

Ob zmanjšanju ponudbe delovne sile in vse večji povprečni starosti zaposlenih v policiji je toliko bolj pomembno razviti vzdržen karierni sistem, ki bo vodjem in kadrovskim strokovnjakom omogočal sistematično privabljanje, prepoznavanje, razvoj, zadrževanje in razporeditev talentov. V policiji je bil razvit kompetenčni model kot pripomoček vodjem in kadrovskim strokovnjakom pri kadrovskih procesih, kot so pridobivanje kadra in zaposlovanje, usposabljanje in razvoj zaposlenih, razvoj kariere, odkrivanje talentov, načrtovanje nasledstev in medgeneracijsko sodelovanje. Za uporabo kompetenčnega modela pri spremljanju in razvoju kadra se vzpostavlja tudi uporabnikom prijazna informacijska podpora. Pomembno je, da policija kompetenčni model začne čim prej uporabljati v kadrovskih procesih. Razvojna priložnost policije je zato vzpostavitev kariernega ali kompetenčnega centra, ki bi omogočil podporo vodjem in kadrovskih strokovnjakom pri uveljavitvi kompetenčnega modela v policiji. Karierni ali kompetenčni center nudi priložnost vzpostavitve mehanizmov dviga strokovne usposobljenosti policistov in njihovih vodij za strokovno, zakonito in profesionalno delo.

V skladu s priporočili Greca si bo policija prizadevala okrepiti obstoječe mehanizme za napredovanja in razrešitve v policiji, tako da se zagotovijo njihova pravičnost, zaslužnost ter preglednost, vključno z opustitvijo prakse, da nadzornik (predstojnik) o tem odloča sam.⁹ Priložnosti za izboljšave so v vzpostavitvi sistematičnega privabljanja, prepoznavanja, razvoja, zadrževanja in razporejanja talentov v policiji z vzpostavitvijo vzdržnega kariernega sistema in uporabo kompetenčnega modela kot pripomočka v kadrovskih procesih.

5.1.3.

Razvoj vodstvenega kadra

Pomembna vidika spremljanja kadra in njihovega kariernega razvoja v hierarhični organizaciji, kot je policija, sta prepoznavanje talentov za vodstvena delovna mesta in razvoj vodstvenega kadra, vključno z napotitvijo in zagotovitvijo sredstev za (do)izobraževanje v zunanjih institucijah ter vzpostavitvijo sistemskega usposabljanja talentov za vodstvena delovna mesta in tudi tistih, ki že zasedajo vodstvena delovna mesta. To mora biti ustrezno informacijsko podprto. Gre za nadgradnjo kariernega sistema in uveljavitev kompetenčnega modela v smislu nadaljnjega razvoja kompetenc obstoječega kadra. Glede na prepoznane ravni vodenja ob pripravi kompetenčnega modela v policiji bo policija posodobila verificirane programe usposabljanja za pridobivanje vodstvenih kompetenc na različnih ravneh vodenja. Za ta namen bo policija razvila model potenciala za vodenje, ki bo temeljil na vodstvenih kompetencah, opredeljenih v kompetenčnem modelu policije.

5.1.4.

Načrtovanje upokojitev in nasledstev

Demografske spremembe in dvig starostnih pogojev upokojevanja so za policijo velik izziv pri načrtovanju upokojevanja in nasledstev, še zlasti na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih, ki jih pretežno zasedajo starejši in izkušeni zaposleni. Povprečna starost zaposlenih je vedno višja, zmanjšuje se priliv mladega kadra. Zato bo policija sistemsko spremljala načrtovanje upokojitev, s stimulativnimi ukrepi poskušala čim dlje zadržati starejše delavce in jih usmerjati tudi v druge strukture policije (npr. pomožne policije) in s pristopi prepoznavanja talentov sistemsko načrtovala nasledstva z ustrezno vzpostavitvijo sistema prenosa znanj in izkušenj na mlajše generacije.

Povprečna starost vseh zaposlenih v obdobju 2015-2024

Vir: Letno poročilo o delu policije za leto 2024.

Število javnih uslužbencev policije, ko izpolnijo pogoje za upokojitev¹⁰ po posamezni pravni podlagi in glede na leto doseganja prvega izmed pogojev za upokojitev

	Leto
	2024	2025	2026	2027	2028	2029	2030
Upokojitve na podlagi 27. člena ZPIZ-2	115	89	145	175	235	257	280
Upokojitve na podlagi 399. člena ZPIZ-2	271	171	266	112	262	122	286
Upokojitve na podlagi 204. člena ZPIZ-2	422	383	230	253	197	180	211
Leto doseganja prvega izmed pogojev za upokojitev	778	530	422	451	436	384	379

Posledice staranja zaposlenih se odražajo v številu upokojitev, ki iz leta v leto naraščajo - s 70 v letu 2020 na 129 v letu 2022. V letih 2023 in 2024 pa se je število upokojitev nato več kot podvojilo. V letu 2023 se je tako upokojilo 310 zaposlenih v policiji, v letu 2024 pa 329.

5.1.5.

Spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja

Pojav vse večjih medgeneracijskih razlik spodbuja vzpostavljanje medgeneracijskega sodelovanja. Pri tem imajo pomembno vlogo vodje, ki s prilagoditvijo načinov vodenj lahko vzpostavijo pomembno sinergijo med mladimi in starejšimi zaposlenimi pri prenosu znanj in izkušenj; jih je pa treba za to ustrezno usposobiti. Pri tem si bo policija prizadevala, da bodo vodstvena delovna mesta zasedali posamezniki z ustreznimi kompetencami. To zajema pet temeljnih kompetenc za zaposlene na višjih ravneh: zavezanost k strokovnosti, proaktivno delovanje, obvladovanje zahtevnih primerov, sodelovanje s skupnostjo in odgovorno ravnanje, h katerim so za vodje dodane še kompetence: organiziranje dela, ciljna usmerjenost, skrb za dobre odnose in razvoj zaposlenih.

Izziv za policijo bo vzpostaviti takšno medgeneracijsko sodelovanje, ki bo spodbujalo samoiniciativni in proaktivni obojestranski način prenosa znanj in izkušenj ter razvoj kompetenc obstoječega kadra. Večji poudarek bo tudi na mentorstvu, in sicer v obliki »coachinga«¹¹ in tutorstva.

5.1.6.

Uvajanje kadra v digitalizacijo

Digitalizacija družbe, ki se pospešeno uvaja v vsa področja družbenega življenja, prinaša tudi izzive za delodajalce. Mlajše generacije so dovzetnejše za nove tehnologije, starejšim generacijam pa je treba omogočiti ustrezno podporo. Ker se povprečna starost zaposlenih v policiji zvišuje, bo policija s krepitvijo vseživljenjskega učenja in spodbujanja medgeneracijske pomoči skrbela za sistemsko uvajanje starejših v uporabo novih informacijskih sistemov in tehnologij ter razvoj kompetenc na tem področju.

5.1.7.

Fleksibilna organizacija

Policija se sooča z novimi varnostnimi izzivi in pojavi, njena organiziranost pa je toga in potrebuje več časa za prilagajanje spremembam, ki so lahko hipne in si sledijo vse hitreje, pri čemer spremembe na različnih delovnih področjih niso nujno sinhronizirane. Digitalizacija, prometna povezljivost in družbene spremembe dajejo priložnost za sistemski pregled vseh delovnih procesov policije in priložnosti za izboljšanje njene organiziranosti, pri čemer bo med drugim poseben poudarek namenjen optimalni organiziranosti varovanja posameznih oseb in objektov. Priložnosti za izboljšanje organiziranosti policije se kažejo tudi v smeri njene večje prilagodljivosti in prenosa manj zahtevnih delovnih procesov na druge deležnike. Pri tem bo tvorno sodelovala s sindikalnimi organizacijami.

5.1.8.

Pomožna policija

Inštitut pomožne policije je pomemben segment za učinkovito in uspešno opravljanje vseh nalog policije. Sistem pomožne policije, ki ga sestavljajo državljani Slovenije, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in so usposobljeni za izvajanje policijskih nalog, je eden temeljnih mehanizmov zagotavljanja zadostnih in ustrezno usposobljenih virov v primeru soočanja z zahtevnejšimi varnostnimi izzivi. Prav tako je del državnega varnostnega sistema, v katerega so vključeni državljani, ki z raznolikimi znanji, izkušnjami ter veščinami še dodatno bogatijo in krepijo policijski sistem. V zadnjem obdobju je bila tudi zaradi zmanjšanja števila zaposlenih v policiji pomožna policija pogosteje uporabljena kot pomoč pri izvajanju posameznih policijskih nalog. Sistem pomožne policije je namenjen popolnjevanju policijskih sil v obdobjih, ko je zaradi povečanih varnostnih obremenitev, varnostnih dogodkov večjih razsežnosti, kriznih razmer in podobno treba popolniti redne sestave policije za izvedbo nalog policije. Glede na trenutne in pričakovane varnostne izzive v prihodnje je cilj imeti na voljo 1.500 usposobljenih pomožnih policistov. Poleg čimprejšnjega doseganja skupnega želenega števila pomožnih policistov bo policija, glede na potrebe in varnostne ocene, prilagajala tudi razporeditev števila pomožnih policistov po posameznih matičnih policijskih enotah.

5.2.

Finančni viri

Zagotavljanje zadostnega in enakomernega obsega finančnih virov je nujno za doseganje predlaganih dolgoročnih ciljev in razvojnih prednostnih nalog policije. Pri tem je treba upoštevati tudi ustrezen obseg finančnih virov za redno izvajanje zakonskih nalog policije. Zato je treba zagotoviti stalen, predvidljiv, stabilen in ustrezno visok delež naložb v okviru proračuna policije.

Koliko varnosti, na kakšen način in s kolikšnimi sredstvi bo varnost Republika Slovenija zagotavljala ljudem, je odvisno od več dejavnikov. Pri tem so v ospredju predvsem njene resnične materialne in finančne zmožnosti, saj mora poleg varnosti svojim prebivalcem zagotavljati tudi druge storitve. Za stalen razvoj policije v obdobju do leta 2035 so ključnega pomena pozitivna gospodarska in s tem tudi fiskalna gibanja v državi. Glede na to, da večina obsega finančnih virov izvira iz proračuna, je ključno tveganje razvoja policijske organizacije v javnofinančni zmožnosti države in z njimi povezanih deležih javnih financ, ki jih bo policija lahko uporabila v okviru razvojnih dejavnosti, torej investicijskih sredstev.

Dolgoročni cilji in razvojne prednostne naloge policije, opredeljene v resoluciji, bodo zato vključene v redno izvajanje proračunskih politik na področjih, ki so v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve in policije kot organa v sestavi. Finančna sredstva, potrebna za izvedbene aktivnosti realizacije posameznih dolgoročnih ciljev in razvojnih prednostnih nalog, bodo zagotovljena v okviru opravljanja nalog, za katere je kot proračunski uporabnik pristojno Ministrstvo za notranje zadeve in policija kot organ v sestavi. Pri tem so glavni vir financiranja tako integralni proračun kot tudi evropska sredstva Sklada za notranjo varnost (ISF), Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF), instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (BMVI), Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) ter drugih razpisov Evropske komisije (npr. ISF centralni del, HORIZON raziskovalni projekti, IPA in drugi).

Na podlagi podatkov zadnjih desetih let o investicijskih sredstvih v posameznem proračunskem letu, ki jih je dobila policija za razvoj, se lahko ugotovi, da je stopnja razvoja organizacije močno povezana s samim investiranjem iz vseh vrst virov, ki jih policija uporablja za svoje delo in obstoj.

Delež investicij glede na porabo vseh finančnih sredstev izproračuna policije (vsa)

Vir: Letna poročila o delu policije za posamezna leta od 2015 do 2024.

* Za leti 2025 in 2026 so upoštevana sredstva policije, navedena v sprejetem proračunu Republike Slovenije za leti 2025 in 2026.

Glede na predlagani obseg dolgoročnih ciljev v tej resoluciji in predvsem spremljajoč cilj zagotavljanja njihovega učinkovitega uresničevanja bi si morali za posamezno proračunsko leto postaviti glavni cilj deleža investicij v delu proračuna policije v višini najmanj desetih odstotkov (od celotnega proračuna), ob tem, da so v proračunu policije zagotovljena zadostna in potrebna sredstva za nemoteno delovanje policije, tako za stroške dela kot materialne stroške. Le tako bo policija lahko zagotovila enega od glavnih pogojev, ki je pomemben za izvajanje in tudi uspešno zaključitev predlaganih projektov v tej resoluciji.

Če bo delež investicij v integralnem delu proračuna policije nižji od desetih odstotkov, se lahko z gotovostjo pričakuje - odvisno od tega, koliko nižji bo ta delež - naslednje rezultate:

-

Če bo delež investicij med pet in deset odstotkov, bo z investicijami pokrita le nujna zamenjava materialno-tehničnih sredstev, ki jih policija potrebuje za svoje delovanje. V tistem letu ne bo napredka v razvoju. Posledično se bo nadaljevalo izvajanje le redkih projektov iz resolucije.

-

Če bo delež investicij manjši od petih odstotkov, policija ne bo mogla zagotavljati investicij in zamenjav niti tiste opreme, ki je nujno potrebna za izvajanje njenih rednih nalog. V tistem letu je upravičeno pričakovati stagniranje razvoja in nezagotavljanje redne obnove sredstev policije, potrebnih za izvajanje policijske dejavnosti.

Še posebej pa je stagniranje razvoja, zlasti posodobitve in nadomeščanja potrebne opreme policije, izrazitejše, kadar so leta, ko je delež investicij manjši od petih odstotkov, zaporedna. Takrat to lahko bistveno vpliva na zagotavljanje potrebne opreme oziroma materialno-tehničnih sredstev, nujno potrebnih za operativno delovanje policije ob dogodkih, ki jih ni mogoče predvideti vnaprej.

Delež investicij glede na porabo vseh finančnih sredstev izproračuna policije (tip 1)

Vir: Letna poročila o delu policije za posamezna leta od 2015 do 2024.

* Za leti 2025 in 2026 so upoštevana sredstva policije, navedena v sprejetem proračunu Republike Slovenije za leti 2025 in 2026.

Ob upoštevanju, da je za nemoteno uresničevanje izvajanja resolucije in predlaganih dolgoročnih ciljev ter razvojnih prednostnih nalog policije potrebnih vsaj 10 odstotkov deleža investicijskih odhodkov proračuna, se za izvajanje resolucije, glede na višino proračuna policije v 2025,¹² za dosego zastavljenih ciljev v 10 letih predvideva skupaj približno 530,0 milijona eurov investicijskih odhodkov. Če upoštevamo primerljivi indeks rasti proračuna v zadnjih 10 letih (v letih 2016 do vključno 2025 znaša indeks rasti proračuna policije 165), pa bo treba v okviru proračuna policije v naslednjih desetih letih zagotoviti približno 690,0 milijona eurov investicijskih odhodkov.

Temelj financiranja dolgoročnega razvojnega programa so ob večini integralnih proračunskih sredstev, ki so dodeljena policiji, tudi evropska sredstva za izvajanje posameznih projektov. Policija je aktivno vključena v koriščenje evropskih sredstev iz različnih programov tako v okviru Skladov EU s področja notranjih zadev v programskem obdobju 2021-2027: Sklad za notranjo varnost (angl. Internal Security Fund; ISF), Sklad za azil, migracije in vključevanje (angl. Asylum, Migration and Integration Fund; AMIF) in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja (angl. Border Management and Visa Policy Instrument, BMVI). Finančna sredstva se črpajo tudi iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v sklopu Mehanizma za okrevanje in odpornost (angl. Recovery and Resilience Facility) in v okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU«. Poleg sredstev iz te tako imenovane državne ovojnice se policija prijavlja tudi na razpise za pridobitev finančnih sredstev v vlogi koordinatorja ali partnerske institucije, ki jih objavlja Evropska komisija ali njene agencije in so namenjena državam članicam Evropske unije (npr. ISF centralizirani del, HORIZON raziskovalni projekti) ter državam kandidatkam, državam možnim kandidatkam in državam partnericam v podporo njihovim prizadevanjem za pospeševanje političnih, gospodarskih in institucionalnih reform (npr. IPA - Instrument za predpristopno pomoč; angl. Instrument for Pre-Accession Assistance), med katere sodijo tako imenovani projekti IPA action grant in projekti IPA twinning (projekti tesnega medinstitucionalnega sodelovanja).

Še posebej je treba okrepiti razvoj policije s pomočjo sodelovanja v projektih znotraj okvirnega programa Obzorje Evropa (angl. Horizon Europe), ki je namenjen raziskavam in inovacijam. Že zdaj slovenska policija sodeluje v številnih Horizon projektih, prek katerih prilagaja in nadgrajuje obstoječe aplikacije in orodja ter razvija nove aplikacije, metode dela in orodja.

Črpanje evropskih sredstev je zahtevno, od sodelujočih zahteva ustrezno usposobljenost in stalno odzivnost, zato je treba okrepiti koordinacijo projektov znotraj policije in s strokovnimi službami Ministrstva za notranje zadeve. Sodelovanje policije v takšnih projektih je vse pogostejše tudi zaradi samega hitrega razvoja predvsem na IT-področju (npr. področje umetne inteligence). To pa zahteva tudi njeno povezovanje z gospodarskimi subjekti in izobraževalno-raziskovalnimi ustanovami. Le na ta način je mogoče zagotoviti ustrezen odziv na varnostne izzive, s katerimi se policija sooča že zdaj in jo čakajo tudi v prihodnosti.

Vendar je treba poudariti, da je večina projektov EU, še posebej iz omenjenih treh skladov EU (AMIF, ISF in BMVI) v programskem obdobju 2021-2027, vnaprej ciljno (ozko namensko) usmerjena, določena in tudi že potrjena s strani Evropske komisije. Zato jih tudi ni mogoče preusmeriti v financiranje novih projektov iz te resolucije. Podobno velja tudi za druge projekte EU. Zato je nujen sistemski pristop k iskanju, prijavljanju in izvajanju projektov, (so)financiranih iz različnih finančnih virov Evropske unije, tako tistih, v katerih bi policija samostojno usklajevala projektne dejavnosti, kot tudi tistih, v katerih bi sodelovala zgolj kot partnerska organizacija. Posebno pozornost bo treba nameniti tudi iskanju novih finančnih virov Evropske unije, tako centraliziranih kot decentraliziranih (npr. finančni viri kohezijske politike in čezmejno sodelovanje v okviru evropskega teritorialnega sodelovanja, katerega temeljni cilj je tudi reševanje skupnih izzivov na področju varnosti in podobno).

Delež sredstev EU in slovenske udeležbe glede na porabo vseh finančnih sredstev iz proračuna policije v obdobju 2015-2025

Vir: Letna poročila o delu policije za posamezna leta od 2015 do 2024.

* Za leto 2025 so upoštevana sredstva policije, navedena v sprejetem proračunu Republike Slovenije za leto 2025.

5.3.

Prostorski in materialno-tehnični viri

Zaposleni v policiji lahko svoje delo kakovostno upravljajo le, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji za delo, to pa vključuje tudi ustrezne prostorske pogoje in materialno-tehnična sredstva.

Policija za svoje delovanje uporablja poslovne objekte, ki so v lastništvu Republike Slovenije in v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Poslovni objekti so arhitektonsko, namensko, prostorninsko, starostno in kakovostno zelo različni. Ministrstvo ima sklenjenih tudi vrsto najemnih pogodb, saj finančno ni zmožno lastniško pridobiti celotnega, za policijsko dejavnost potrebnega nepremičninskega premoženja. Tudi ti objekti so v različnem stanju. Zato je nujno treba izdelati novi strateški načrt zagotavljanja poslovnih prostorov za potrebe policije, s katerim bi se analiziralo obstoječe stanje ter jasno opredelile prednostne potrebe za posamezne objekte in tudi prednostna obnavljanja.

Ključni cilj policije do leta 2035 je zagotovitev novih poslovnih prostorov za:

-

Generalno policijsko upravo in Ministrstvo Republike Slovenije za notranje zadeve - projekt Litostrojska jug, s katerim se pridobijo tudi namensko grajeni prostori za sistemsko informacijsko-telekomunikacijsko opremo in izvajanje te dejavnosti (izpolnjeni zahtevani varnostni standardi za nadnacionane in nacionalne sisteme),

-

Policijsko upravo Ljubljana,

-

Policijsko upravo Koper,

-

Policijsko upravo Maribor,

-

Specialno enoto,

-

Muzej slovenske policije ter

-

zagotovitev celovite sanacije, tako energetske kot funkcionalne, prostorov Policijske akademije v Tacnu in prostorov Policijskega orkestra.

Za izgradnjo omenjenih ključnih prednostnih novih poslovnih prostorov je treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva, pri tem pa upoštevati tudi možnost koriščenja finančnih sredstev iz programa Evropske kohezijske politike, kot ene glavnih naložbenih politik Evropske unije.

Vlagalo se bo tudi v druge poslovne prostore za delo policijskih enot (policijskih postaj in dislociranih notranjih organizacijskih enot Generalne policijske uprave) v skladu s strateškim načrtom zagotavljanja poslovnih prostorov policije. Pri tem je treba v novi strateški načrt zagotavljanja poslovnih prostorov za policijo uvrstiti tudi ustrezne prostore pristojne organizacijske enote Ministrstva za notranje zadeve, ki v skladu z Zakonom organiziranosti in delu v policiji izvaja logistično-podporne naloge, kamor sodi zlasti vzpostavitev sodobnega logističnega centra, ki bo omogočal centralizirano in učinkovito upravljanje materialnih sredstev, voznega parka, zaščitne opreme ter drugih ključnih virov za nemoteno operativno delovanje policije.

Policija si bo prizadevala za stalno pomlajevanje voznega parka. Pri tem spremlja optimalno starost 4,5 leta, pri kateri letni stroški vzdrževanja še ne presegajo knjigovodske vrednosti prevoznega sredstva. Za nemoteno izvajanje nalog na morju policija potrebuje vsaj štiri plovila, ki bodo policistom s svojo konstrukcijo, plovnimi lastnostmi in pripadajočo opremo omogočala nemoteno izvedbo vseh aktivnosti. Glede na trenutno stanje plovil policija v skladu s Strategijo razvoja zagotovitve plovil za potrebe policije v obdobju od 2022 do 2028 načrtuje nabavo dveh novih večjih patruljnih čolnov najpozneje do leta 2028 ter zagotovitev ustreznega vzdrževanja že obstoječih. Policija bo prav tako morala vzdrževati ustrezno helikoptersko floto, tudi zaradi zagotavljanja helikopterske nujne medicinske pomoči, in pomladiti šolske helikopterje, ki so stari več kot 40 let. Ob naravnih in drugih nesrečah ter ob zahtevnejših iskalnih akcijah se je izkazalo, da policija nujno potrebuje tudi »štabno« vozilo za vodenje intervencij na terenu.

Vsem policistom bodo zagotovljena osebna zaščitna sredstva in druga delovna sredstva, ki bodo zagotavljala višjo stopnjo zaščite. Pri tem bosta upoštevana tudi strokovni in tehnološki razvoj na področju policijske opreme in zaščitnih sredstev.

Za hitrejšo izvedbo postopkov nabave blaga in storitev - z namenom gospodarnosti in učinkovitosti porabe proračunskih sredstev - nezmanjševanja konkurence ter zagotavljanja gospodarne, učinkovite in pregledne porabe proračunskih sredstev ter ne nazadnje tudi učinkovitejše izrabe človeških virov si bomo prizadevali za večjo samostojnost policijskih uprav pri izvajanju postopkov javnih naročil.

5.4.

Umetna inteligenca

Tradicionalne metode policijskega dela se soočajo z izzivi sodobne družbe, kot so eksponentno naraščajoča količina podatkov, porast kibernetskega kriminala, delovanje mednarodnih kriminalnih združb in nevarnost terorizma. Umetna inteligenca (v nadaljnjem besedilu: UI) policiji omogoča učinkoviteje soočanje s temi izzivi, saj ponuja: napredne analize velikih in zapletenih podatkovnih nizov, optimizacijo razporeditve virov, hitrejše in natančnejše forenzične preiskave, prepoznavanje vzorcev ter izboljšano sposobnost preprečevanja kaznivih ravnanj.

Umetna inteligenca ima izjemen potencial, da preoblikuje policijsko delo na številnih področjih. Od napredne kriminalistične analitike, ki omogoča prepoznavanje vzorcev in trendov v ogromnih količinah podatkov, do podpore pri usposabljanju policistov, ki vključuje simulacije scenarijev z uporabo navidezne resničnosti in prilagojenih programov za razvoj posebnih veščin. UI odpira vrata k učinkovitejšemu delu policije ter omogoča analize, ki prej zaradi obsežnosti ali večplastnosti podatkov niso bile mogoče, kar povečuje zmožnosti za varovanje javne varnosti. Ta sposobnost razkrivanja vzorcev prispeva k boljšemu razporejanju virov in učinkovitejšemu načrtovanju ukrepov na območjih, na katerih je tveganje za kriminal najvišje. Metode UI omogočajo tudi večjo avtomatizacijo drugih poslovnih procesov in lahko prispevajo k administrativni razbremenitvi (prevajanje besedil, avtomatizirano pisanje poročil, povzemanje obsežnih dokumentov in analiza vsebin za prepoznavanje sumljivih aktivnosti ali komunikacij in podobno). Pri uporabi sistemov UI bo policija namenila poseben poudarek upoštevanju pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, spoštovanju pravic posameznikov in vzpostavljanju ustrezne stopnje varnosti podatkov.

Pri policijskem delu se trenutno uporabljajo predvsem specializirani in napovedni modeli. Takojšnja vpeljava posameznih rešitev specializirane UI v delo slovenske policije je v tem trenutku ključnega pomena, saj prinaša merljive koristi. Njihova uporaba policiji omogoča boljšo operativno učinkovitost, optimizacijo razporejanja virov ter boljšo podporo pri odločanju, kar vodi do bolj usmerjenih in zaščitnih ukrepov.

Generativni modeli umetne inteligence so naslednji korak v uvajanju UI v policijsko delo, saj prehajamo od analize in napovedovanja k ustvarjanju novih vsebin. Ti modeli omogočajo tudi razvoj asistentov UI, ki lahko policistom nudijo podporo pri oblikovanju poročil, pripravi dokumentacije, odgovorih na pogosta vprašanja, pojasnilih glede predpisov ter pri komunikaciji z javnostjo. Poleg tega lahko pomagajo pri usposabljanju policistov, saj omogočajo ustvarjanje simulacij, scenarijev in učnih materialov, prilagojenih posebnim potrebam. Hkrati pa generativni modeli odpirajo nove možnosti za razvoj zahtevnejših orodij, ki lahko dodatno okrepijo zmožnosti organov pregona, ob tem pa ohranjajo odgovorno in premišljeno uvajanje naprednejših tehnologij.

Razvoj novih tehnologij omogoča tudi vpeljavo agentov UI, ki delujejo avtonomno in sprejemajo odločitve na podlagi ciljev, se prilagajajo okolju ter delujejo proaktivno, kar pomeni, da lahko samostojno prepoznavajo nevarnosti, optimizirajo razporejanje virov, komunicirajo z drugimi agenti in ljudmi ter podpirajo operativne aktivnosti v resničnem času. V kombinaciji z generativnimi modeli tako agenti dodatno okrepijo operativno učinkovitost policije, kar omogoča boljše doseganje ciljev pri preprečevanju varnostnih dogodkov in preiskovanju kaznivih ravnanj, hkrati pa zagotavljajo premišljeno in odgovorno uvajanje naprednih tehnologij.

Splošna umetna inteligenca (AGI - angl. Artificial General Intelligence) je še koncept, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da so lahko prve praktične aplikacije AGI možne v naslednjih petih letih. AGI stremi k razumevanju, prilagajanju in učenju v različnih kontekstih, podobno kot to počnejo ljudje, zato to odpira izjemne možnosti tudi za uporabo v policijskem delu. AGI bi lahko imela ključno vlogo pri podpori zahtevnejših preiskav, pri katerih je potrebna sposobnost sočasnega razumevanja različnih področij - od kriminalistične analitike in forenzike do razumevanja družbenih in kulturnih kontekstov. Sistem, ki bi lahko povezoval raznolike podatkovne vire, ne le prepoznaval vzorce, in ki bi razumel njihove širše implikacije, bi policiji omogočil, da deluje hitreje, bolj usklajeno in učinkovito. Takšni sistemi bi lahko podprli policijske preiskave na način, ki ga trenutne tehnologije niso zmožne.

Razvoj robotike in materializacija umetne inteligence združujeta napredne algoritme UI z mehanskimi fizičnimi sistemi, kar omogoča ustvarjanje avtonomnih robotov in inteligentnih naprav, ki delujejo v stvarnem svetu. Avtonomni droni, opremljeni z UI, so eden primerov materializacije UI v policijskem delu. Droni lahko samostojno spremljajo množice ali izvajajo iskalne in reševalne operacije na težko dostopnih območjih.

Resolucija o dolgoročnem razvojnem programu policije za obdobje 2026-2035 (ReDRPPol26-35)

Časovnica