TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Tožnik je v tožbi, sestavljeni pri sodišču, navedel vrednost spora s
1.000 din. Na pripravljalnem naroku se je toženec spustil v
obravnavanje glavne stvari in ni ugovarjal navedeni vrednosti
spornega predmeta, niti se sodišče o njeni pravilnosti ni prepričalo,
torej jo je sprejelo. Na zadnjem naroku za glavno obravnavo sta
stranki soglasno določili vrednost spornega predmeta za 10.000 din in
to vrednost je pristojno sodišče sprejelo.
Drugostopno sodišče te vrednosti ni sprejelo, ker je štelo, da je
odločilna tista, ki je navedena v tožbi, ker se ji toženec ni upiral
do zaključka odgovora na tožbo, sodišče pa je ni preverjalo, temveč
jo je sprejelo. Tožnik je z navedbo vrednosti izkoristil svojo
pravico. Zato je po končanem pripravljalnem naroku nastopila
prekluzija glede določanja vrednosti spornega predmeta tako za
stranki kot tudi za sodišče.
ORIGINAL:
Tužitelj je u tužbi koju mu je sastavio sud označio vrijednost
predmeta spora sa 1.000 dinara. Na pripremnom ročištu tuženik se
upušta u raspravljanje i ne prigovara označenoj vrijednosti predmeta
spora, a sud ne provjerava tu vrijednost, dakle prihvača je. Nakon
toga na zadnjem ročištu za glavnu raspravu stranke suglasno odreduju
vrijednost predmeta spora sa 10.000 dinara i tu vrijednost
prvostepeni sud prihvača.
Drugostepeni sud nije prihvatio tu vrijednost smatrajuči da je
mjerodavna ona iz tužbe, jer joj se tuženi nije protivio do
zaključenja odgovora na tužbu, a sud nije provjeravao nego je
prihvatio tu vrijednost pa je tužitelj označenjem vrijednosti u tužbi
iskoristio svoje pravo. Zato je nakon okončanja pripremnog ročišta
nastupila prekluzija za utvrdivanje vrijednosti predmeta spora kako
za stranke tako i za sud.