TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Soočenje dveh prič ni obvezno, temveč se lahko izvede, če se
izpovedbe prič ne ujemajo glede pomembnih dejstev. Zato se v primeru
neujemanja o nepomembnih dejstvih, okoliščinah, da niso bili formalno
soočeni, ni kršitev določbe 3. odst. 216. čl. ZKP, gotovo pa ni to
takšna kršitev, ki bi pomenila bistveno kršitev določb kazenskega
postopka po 2. odst. 334. čl. ZKP, za katero se poleg ostalega
zahteva, da je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in
pravilnost sodbe.
ORIGINAL:
Suočenje izmedju dvaju svjedoka nije obavezno, već se ono može
izvesti ako se iskazi svjedoka ne slažu u pogledu važnih činjenica.
Prema tome u slučaju neslaganja svjedoka o nevažnim činjenicama,
okolnost što oni nisu bili o formalno suočeni ne predstavlja povredu
odredbe iz čl. 216. st. 3. ZKP, a pogotovo ne i takvu povredu koja bi
predstavljala bitnu povredu odredaba krivičnog postupka iz čl. 334.
st. 2. ZKP za koju se pored ostaloga traži da je bila ili mogla biti
od utjecaja na zakonito i pravilno donošenje presude.