TFL Vsebine / Pravna mnenja

PREVOD:
Glede na naravo in namen hipotekarne tožbe (izposlovanje sodne
prodaje zastave na javni dražbi) mora biti terjatev, zaradi katere se
zahteva prodaja zastavljene stvari, dospela in vknjižena, zahtevek pa
se mora glasiti, da je toženi hipotekarni dolžnik dolžan priznati, da
je tožnik upravičen zahtevati poplačilo svoje terjatve iz določenih
nepremičnin (zastavljene stvari) in dopustiti poplačilo tožnikove
terjatve z izvršbo na te nepremičnine. Napačno je zato zavezati
toženca na plačilo hipotekarne terjatve, ker posestnik zastavljene
stvari (toženec), ki ni obenem osebni dolžnik, nima nikakršne
obveznosti, razen te, da mora dopustiti, da se zastavni upnik, če je
terjatev dospela in vknjižena, iz zastave poplača.
ORIGINAL:
S obzirom na narav i svrhu hipotekarne tužbe (ishodjenja sudske
prodaje zaloga putem javne dražbe), tražbina radi koje se traži
prodaja založnog dobra mora biti dospjela i uknjižena, a njezin
zahtjev ima glasiti da je tuženi hipotekarni dužnik dužan priznatii
da je tužitelj ovlašten tražiti namirenje svoje tražbine iz odnosnih
nekretnina (založnog dobra) i dopustiti da se tužiteljeva tražbina
putem izvršenja iz tih nekretnina namiri. Pogrešno je stoga
obvezivanje tuženog na plaćanje hipotekarne tražbine, jer držalac
zaloga (tuženi) ako nije podjedno i osobni dužnik ne prima nikakve
obaveze, već samo tu, da mora dopustiti da se založni vjerovnik, ako
mu je tražbina dospjela i uknjižena, namiri iz zaloga.