TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se ugodi in sodba sodišča prve stopnje z dne 4. 1. 2018 v zvezi z dopolnilno sodbo z dne 5. 3. 2018 v točki I izreka spremeni, tako da se tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta Pogodba o izvedbi verižne kompenzacije št. /12 z dne 15. 12. 2014 in Verižna kompenzacija z dne 15. 12. 2014, sklenjena med tožečo in prvo, drugo ter tretjo toženo stranko, v razmerju do prve tožene stranke nični, zavrne.

II. V preostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdita obe odločbi sodišča prve stopnje.

III. Tožeča in prva tožena stranka sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Namen večstranskega pobota je doseči ugasnitev obveznosti in prenehanje terjatev vseh udeležencev z medsebojnim (a ne vzajemnim) odpustom dolga. Dolg morajo na pogodbeno dogovorjen način odpustiti vse stranke večstranskega pobota (prvi odstavek 319. člena OZ), kar pomeni, da morajo biti vsi medsebojno povezani odpusti dolga realizirani. Realizirani pa so lahko le, če obstojijo terjatve in obveznosti vseh udeležencev verižne kompenzacije. Le v tem primeru je večstranski pobot, ki je pravni posel in zanj veljajo določbe OZ o sklenitvi pravnega posla, veljavno sklenjen (15. v zvezi s prvim odstavkom 125. člena OZ) in pravno učinkuje. Glede na navedeno je evidentno, da do prenehanja terjatve tožnice ni prišlo, saj ob sklepanju Verižne kompenzacije za kaj takega niso bili izpolnjeni pogoji. Vsak udeleženec večstranskega pobota je do predhodnika upnik, do naslednika pa dolžnik. V obravnavani zadevi je bila tožnica do predhodnika (prve toženke) upnica, do naslednika (tretje toženke) pa ni bila dolžnica. To pa pomeni, da njena terjatev (že) zaradi tega ni mogla prenehati in jo slednja od prve toženke upravičeno terja v tem postopku.